V zimskem času se na letališču kot sistemu za sprejem in odpravo letal, potnikov in blaga pojavlja veliko problemov. Ne glede na vremenske razmere (sneženje, nevarnost poledenitve ali poledenitev) mora zimska služba poskrbeti za neovirano delovanje letališča. Za njeno uspešno delovanje je potrebno poznati tehnološki postopek, medsebojno odvisnost posameznih postopkov ter lastnosti posameznih tehničnih sredstev.

Cilj moje diplomske naloge je predstaviti zimsko službo Letališča Ljubljana. Po zakonu o zračni plovbi in Pravilniku o vzdrževanju objektov, opreme in instalacij, pomembnih za varnost zračne plovbe na letališču, morajo biti steze za vzletanje in pristajanje ter druge steze, letališka ploščad, objekti, instalacije, naprave in oprema na letališču vzdrževana na predpisan način in v stanju, ki zagotavlja varno vzletanje in odpravljanje letal, potnikov in stvari. Prav tako je pomembno, da skrbi za nabavo novih tehnoloških sredstev, ki sledijo razvoju.

V diplomski nalogi sem uporabljal tehnične in logično-miselne metode raziskav.
Pri tehničnih raziskavah je uporabljena statistična metoda, in sicer v prikazu ter obdelavi tabel in grafov. Logične metode so metode analize in sinteze, komparativne metode in metoda kompilacij.
 

V diplomski nalogi z naslovom zimska služba na Vrhniki sem predstavil osnove zimskega vzdrževanja cest. V splošnem delu je predstavljena osnovna zakonodaja, ki predpisuje organiziranje kakovostne zimske službe. Organiziranost zimske službe v Komunalnem podjetju Vrhnika sem podrobno predstavil s programom te službe, katerega pripravljam sam. V njem je pregled celotnega izvajanja del s prioritetami, razporedi in pripravljenostjo ekip.

Izvajanje zimske službe se vrši na osnovi prioritet. Število akcij pa ni sorazmerno s številom dni s snežnimi padavinami. Predvsem posipanja je veliko več, ta pa predstavlja od vseh postavk največji strošek. Predstavljena mehanizacija za pluženje in posipanje se v večini uporablja tudi na Vrhniki.

Pri vsakem od poglavij sem se tudi navezoval na domače okolje in podjetje, v katerem sem zaposlen. KPV izvaja zimsko službo na nižinskem delu občine Vrhnika.

V poglavju problematika zimske službe na Vrhniki pa sem opozoril na problem, s katerim se srečuje KPV kot eden od dveh izvajalcev. Ta problem so kratkoročne (triletne) pogodbe za izvajanje, ki so bile pridobljene na osnovi razpisov, izvajalcu pa ne omogočajo planiranje celotne dejavnosti za daljše obdobje, kar pa bi gotovo omogočalo posodobitev mehanizacije in opreme. Posredno pa bi to vplivalo na racionalnejšo rabo posipnih sredstev, kar pa ni zanemarljivo za ohranitev zdravega okolja.
 

V diplomski nalogi so obravnavani postopki poučevanja voznikov v različnih voznih razmerah, pogoji za ustanovitev avtošole, postopki za pridobitev ustreznih dovoljenj za vodjo avtošole oziroma inštruktorja. V drugem delu je opisan sam proces poučevanja od problematike do metod poučevanja. V zadnjem delu pa grafični prikaz izkoriščenosti pri poučevanju.

Čas vožnje v primerjavi s časom dela je od učnega sklopa različen in premo sorazmeren osvojenemu znanju in veščinam. Posebnost se izraža v tem, da so začetne vaje vezane na statično delo, kar povzroča malo prevožene poti, naslednje vaje pa se odvijajo pretežno v vožnji s sorazmernimi hitrostmi.

Pri učenju zadnjih vaj v procesu poučevanja, se izobraževalni del programa izvaja z večjim obsegom vožnje. Posledica tega je različen obseg prevožene poti in delež časa, ki ga kandidat porabi za osvajanje določene vaje v praktičnem programu učenja vožnje.

Poseben del rednega vzdrževanja javnih cest je zimsko vzdrževanje javnih cest – zimska služba. Pri oddajanju del za redno vzdrževanje javnih cest velja hierarhija, ki sem jo opisal v nalogi.

Zimska služba obsega organizacijo in aktivnosti, ki so potrebni za tekoče in varno odvijanje prometa v zimskem času. Sem spadajo predhodna ali pripravljalna dela (izdelava izvedbenega programa zimske službe, priprava ceste in mehanizacije itd.), izvajanje zimske službe (pluženje, posipanje itd.) in aktivnosti po končani zimski sezoni (pospravljanje, skladiščenje itd.).

V zimskem času so na slovenskih cestah pogosti zimski pojavi (sneg na vozišču, poledica idr.). Za zimsko službo je pomembno število snežnih dni in nizke temperature. Te so različne po pokrajinah.

Za izvajanje zimske službe na državnih cestah v Sloveniji skrbijo cestna podjetja, ki sem jih opisal v nalogi. Poseben del v vzdrževanju državnih cest so avtoceste, ki jih vzdržuje podjetje DARS.

V nalogi sem se omejil na vzdrževanje državnih cest, ki jih kategorizira in določa Vlada Republike Slovenije.

Papirniški mulj je glavni odpadek oziroma stranski proizvod, ki nastaja v papirni industriji. Primeren je za več načinov nadaljnje uporabe. V tej diplomski nalogi smo obdelali uporabnost papirniškega mulja za tesnjenje pokrova odlagališča nenevarnih odpadkov. Najpomembnejši element, ki govori o smotrnosti njegove uporabe za te namene, je predvsem finančni, saj zamenjuje veliko dražjo folijo ali pa glino, ki je nimamo v izobilju.

S preučevanjem uporabnosti papirniškega mulja smo rezultate ovrednotili po zahtevah priloge 7 Pravilnika o odlaganju odpadkov. Glede na kemijske, mikrobiološke, geotehnične, emisijske in tudi gradbene zahteve je material povsem ustrezen. Več pozornosti bomo morali posvetiti povečanju suhega dela papirniškega mulja, ker to lahko vpliva na stabilnost odlagališča.

Glede na zakonodajo in dogovore z Ministrstvom za okolje in prostor je bilo izdano soglasje o uporabi papirniškega mulja za tesnjenje dna in pokrova odlagališč nenevarnih odpadkov. Prvi poskusi testnih polj so bili že izvedeni in kažejo dobre rezultate.

Ravnanje z odpadki je vsakdanji problem vsakega posameznika in družbe kot celote. Naraščajoče količine odpadkov so problem, ki se mu v današnjem času posveča vedno večja pozornost. Zaradi vse strožje zakonodaje na eni strani in naraščajoče zavesti na drugi strani je vzpostavitev tega sistema ravnanja z odpadki obveza ter nuja.

V svoji diplomski nalogi sem se osredotočila na problem ravnanja z odpadnimi kartušami. Danes ima že skoraj vsak človek doma poleg računalnika tudi tiskalnik, v katerem so kartuše. Vsi vemo, da ko tiskalnik ne tiska dobro oz. nakaže, da je potrebno zamenjati kartuše, se odločimo za nakup novih kartuš, stare pa vržemo v smeti. To pa ni prav, ker se kartuše mešajo z ostalimi odpadki, povrhu vsega pa imajo v sebi črnila, ki so do okolja zelo škodljiva.

Zato sem se odločila, da bom s to diplomsko nalogo poskušala osveščati ljudi, kako naj ravnajo z odpadnimi kartušami ter tonerji, in sicer z namenom, da bi še za naslednje rodove pustili čisto in lepo naravo.

Koncesija je posebno dovoljenje in pooblastilo, prek katerega državni organi zaupajo določeni osebi opravljanje gospodarske javne službe, ki jo opravlja v svojem imenu in za svoj račun. Državni organ, ki podeljuje koncesijo, se imenuje koncedent, oseba, ki opravlja gospodarsko javno službo na podlagi koncesije, pa je koncesionar.

Katero gospodarsko javno službo je možno opravljati na podlagi koncesije, določa zakon ali odlok lokalne skupnosti. Bistvo gospodarskih javnih služb je, da se z njimi zagotavljajo javne dobrine na področjih energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega. Zakon o gospodarskih javnih službah določa tudi vsebino koncesijskega akta, ki opredeljuje dejavnosti ali zadeve, ki so predmet gospodarske javne službe, območje izvajanja, pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, javna pooblastila ter splošne pogoje za izvajanje gospodarske javne službe. Koncesijski akt se nanaša na ustanovitev koncesije in določitev pogojev za izvajanje. Koncesijska pogodba pa ureja razmerja med državo kot koncedentom in zasebnopravnim subjektom kot koncesionarjem.

Pojem koncesije in koncesijskega razmerja spoznamo z metodo primera uvedbe koncesijske obnove in vzdrževanja državnih cest pri nas. S primerom uvedbe koncesije na tem področju analiziramo obstoječe stanje državnih cest in utemeljimo izvedljivost koncesije. Metoda primera nam tudi omogoča, da razumemo različice, ki vplivajo na sprejem odločitve in se med seboj razlikujejo glede na število koncesijskih območij, dolžino koncesijskega obdobja in začetne obnove cest ter zahteve glede stanja cestnega omrežja v koncesijskem obdobju. Koncesijska obnova in vzdrževanje državnih cest bo zagotavljala večjo prometno varnost, in znižanje stroškov uporabnikom cest zaradi boljšega stanja cest, boljšo povezanosti med posameznimi kraji, s tem pa tudi hitrejši razvoj.

Vsako podjetje mora vzpostaviti primeren način nabavnega poslovanja, ki je odvisen od njegove dejavnosti. V našem podjetju je ena od poglavitnih nalog izbira najugodnejšega dobavitelja v sistemu javnih naročil. Z navedenim postopkom podjetje zagotavlja obvladovanje kakovosti v procesu nabave, opredeljuje aktivnosti procesa nabave blaga in storitev, ki zagotavljajo nemoteno proizvodnjo in zapiranje, ter izbiro dobaviteljev, ki so sposobni zagotavljati zahtevan nivo kakovosti, kar ima na poslovanje podjetja velik vpliv. Za zagotovitev uspešnega in dolgoročnega partnerskega sodelovanja med kupcem in dobaviteljem mora biti ta odnos zgrajen na pozitivnih temeljih. Celotne pogoje o izbiri ponudnika pa določa naročnik, zato je ponudnik še vedno postavljen v podrejen položaj.

Podjetje Rudnik Trbovlje-Hrastnik je v letu 2004 izvedlo 178 javnih naročil na področju blaga, storitev in na področju gradenj. Vrednosti na posameznih področjih naročanja so bila pri tem rangirana v 5 razredov.

Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je pojavila možnost za izkoriščanje pridobljenih sredstev iz evropskih skladov za dograditev kanalizacijskega sistema in komunalnih objektov, ki bodo v veliki meri pripomogli k ohranjanju čistejše narave.

Tako se je tudi podjetje Vodovod–Kanalizacija Celje prijavilo na razpis za pridobitev sredstev, katera je namenilo za dograditev izgradnje kanalizacijskega sistema in komunalnih objektov. S tako pridobljenimi sredstvi so dogradili kanal RZ2 v dolžini 4320m, zadrževalne bazene odpadnih voda v skupni prostornini 1800m3 na sistemu rajonskih zbiralnikov, dogradili so kanal GZ0, ki poteka proti centralni čistilni napravi v dolžini 3850m, kanal RZ10 v dolžini 3500m in centralno čistilno napravo na lokaciji Tremerje.

V nalogi so predstavljeni vsi najpomembnejši zakoni za delovanje podjetja ter način pridobivanja ponudb za izbiro najbolj ugodnega ponudnika, za izvajanje vzdrževalnih del.
Opisane so vse faze vzdrževanja na kanalizacijskem sistemu in komunalnih objektih, ki spadajo v obrat vzdrževanja kanalizacije. Velik poudarek je tudi na upoštevanju vseh predpisov varstva pri delu, ki je ključni faktor, da bodo zaposleni delo opravljali dobro in brez zdravstvenih posledic.

Z natančnim opisom vzdrževanja vseh naprav in objektov se poudarja odgovornost vseh zaposlenih v vzdrževalnih obratih. Le tako bo komunalna infrastruktura opravljala svojo funkcijo, za katero je bila projektirana in izgrajena, in bo upravičila tudi dosedanja velika finančna vlaganja vanjo.

Slovenska zakonodaja na področju ravnanja z odpadki je s prevzemom evropskih direktiv prilagojena evropski zakonodaji. V slovenski prostor vnaša spremembe, ki so se jim dolžni prilagajati vsi, ki ravnajo z odpadki.
Gospodarjenje z odpadki je obvezna gospodarska javna služba. Lokalne skupnosti in javna podjetja, ki ravnajo z odpadki so dolžne investirati v posode za ločevanje odpadkov na izvoru (gospodinjstva). Predvideno ločevanje odpadkov na izvoru povečuje potrebe po posodah za odlaganje odpadkov. Investicije v to opremo ne spadajo med projekte, s katerimi si lahko refundirajo že plačana sredstva v obliki takse za obremenjevanje okolja. Lokalne skupnosti in javna podjetja lahko s povprečnimi lastnimi viri (amortizacijo) zagotavljajo le cca ¼ sredstev za nakup tovrstne opreme, zato prihaja do »konflikta interesov«.
V našem podjetju Vigrad d.o.o. Celje, se vseskozi prilagajamo spremembam in skupaj z dobavitelji vedno iščemo optimalno rešitev.
Kupcem opreme ne prodajamo, ampak jim jo pomagamo kupiti, zato smo razvili dve možnosti, ki deloma ali v celoti olajšajo investicijske napore:

Sistem financiranja posod
Pri tem sistemu gre za to, kako povzročitelju odpadkov ali zbiralcu odpadkov torej potencialnemu lastniku posode za odlaganje odpadkov omogočiti nakup, oziroma mu ponuditi različne možnosti plačila.

Sistem najema posod
Pri tem sistemu gre za vzpostavitev tripartitnega odnosa med lokalno skupnostjo (Občino), zbiralcem odpadkov in najemodajalcem posod za odpadke, ki hkrati nudi tudi druge storitve: obveščanje povzročiteljev odpadkov, razdeljevanje posod za odpadke, vzdrževanje posod za odpadke, računalniško podprtost in s tem tudi transparentnost sistema.

V diplomski nalogi sem predstavil potek rednega vzdrževanja glavnih cest, lokalnih cest in javnih poti na območju občine Vojnik v zimskem času. Z skupnim imenom to delo imenujemo zimska služba.

V nalogi sem opisal potek priprav na izvajanje zimske službe, stroje potrebne za opravljanje zimske službe, opremo in materiali, ki se uporabljajo za izvajanje zimske službe. Opredeljeni so prioritetni razredi in vrstni red izvajanja aktivnosti zimske službe na posameznih območjih krajevnih skupnosti, izvajalci zimske službe, ki so v skladu z navodili in so usklajeni s Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah. Ta je bil objavljen v Uradnem listu republike št. 62-2848/98, in sicer v členih 27. in 33. Pravilnika o izvajanju rednega vzdrževanja cest v zimskem času.

V nalogi sem predstavil, kako bi na daljši rok izvedli racionalizacijo izvajanja zimske službe na osnovi uvajanja nove tehnologije in novih materialov pri sami izvedbi zimske službe. Racionalizacija je možna samo ob uvajanju novih spoznanj in tehnike, ki prodira tudi na področje vzdrževanja cest v zimskem času. Z uvedbo cestno informacijskega sistema bi bil izključen v veliki meri človeški faktor. V tem primeru bi bile v večji meri enostavno izključene napačne odločitve, prav tako pa bi se lahko ohranilo kakšno človeško življenje.

Pri uvedbi avtomatskega načina spremljanja prevoznosti in stanja na cestah, bi se tudi zmanjšalo število zaposlenih, tako imenovano živo delo. Vzroki za odločitve o izvedenih ukrepih bi bili evidentirani in kot takšni bi se lahko v vsakem trenutku preverili.

Cilj Centra za ravnanje z odpadki Celje (CERO Celje) je vzpostavitev vse potrebne infrastrukture za ravnanje z odpadki na obstoječem odlagališču za nenevarne odpadke v Bukovžlaku, ki bo popolnoma usklajen s predpisi in zakoni Republike Slovenije, ter vsemi standardi Evropske unije.

Za celjsko regijo sta postavljeni dve hipotezi:

1. za vzpostavitev učinkovitega sistema ločenega zbiranja odpadkov je potreben čas (vsaj deset let intenzivnega zbiranja in spodbud za ločevanje odpadkov),
2. skupna količina odpadkov se ne bo povečala (povečanje količine odpadkov v občinskem sektorju in zmanjšanje v javnem sektorju).

Glede na omenjene hipoteze so določeni cilji ločenega zbiranja odpadkov. Cilji predstavljajo delež ločeno zbranih odpadkov v celotnem masnem toku odpadkov, prav tako pa so osnova za načrtovanje potrebnih objektov, opreme in infrastrukture. Pri določanju ciljev je upoštevana celotna proizvodnja odpadkov na območju občin, ki sodelujejo v programu CERO. Načrtovanje objektov CERO Celje temelji na planirani in ocenjeni količini odpadkov, kakršna bo po 10 letih intenzivnega ločenega zbiranja odpadkov.

Količina ločeno zbranih različnih frakcij odpadkov (papir, karton, les) in bioloških odpadkov je normativ, določen v Pravilniku o odlaganju odpadkov že v bližnji prihodnosti. Zato je potrebno načrtovati in realizirati drugo fazo projekta preostanka odpadkov z mehansko biološko in termično obdelavo.

V študiji »Programske zasnove za izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki«, ki jo je izdelal Zavod za zdravstveno varstvo Celje leta 1997, so bile natančno obdelane vse prostorske sestavine, vplivi na okolje, postopki za ravnanje z odpadki in predlagane različne lokacije Centra. Na podlagi različnih okoljskih, tehničnih, ekonomskih in socialnih parametrov je bila kot najboljša možna lokacija predlagana lokacija Bukovžlak, kjer je že obstoječe odlagališče.

Strateške usmeritve ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji podpirajo le t. i. regijski ali medobčinski pristop k urejanju tega področja. Posledica je veliko število manjših, lokalnih komunalnih deponij, ki jih bo potrebno tehnološko (in ekonomsko) ustrezno zapreti. Med te spada tudi komunalna deponija Neža, kjer so se od leta 1992 odlagali mešani komunalni odpadki iz Občine Trbovlje. V nalogi sem predstavila zahteve za izvajanje odvodnjavanja, odplinjevanja, prekrivanja in rekultivacije komunalnih deponij v zapiranju ter izvajanje monitoringa po njihovem zaprtju. Opisala sem zahtevano dokumentacijo v upravnem postopku zapiranja komunalne deponije Neža ter predstavila predvidene tehnološke rešitve zasipanja, odvodnjavanja, odplinjevanja ter rekultivacije deponije, kakor tudi izvajanje monitoringa pred in po zaprtju komunalne deponije Neža v Trbovljah.

Namen naloge je prikazati nove možnosti odčitavanja vodomerov v Ljubljani, tako da bi bilo to čim bolj kvalitetno, hitro, s čim manj napakami in v večje zadovoljstvo porabnikov.

V prvem delu je na splošno predstavljeno podjetje JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o. (JP VO-KA), ki je v Ljubljani odgovorno za oskrbo mesta z vodo, in zasnova samega vodovodnega omrežja v Ljubljani.

V nadaljevanju so analizirani obstoječi način odčitavanja vodomerov, norme pri odčitavanju in potrebe oz. zahteve po številu odčitovalcev glede na frekvenco odčitavanja.

Glavni del naloge je namenjen predstavitvi načinov odčitavanja vodomerov, ki bi prinesli več odčitkov v krajšem času, manj napak in bolj zadovoljne porabnike. Poleg odčitavanja z ročnimi terminali pride v poštev še sistem za radijsko odčitavanje in sistem za avtomatsko odčitavanje. Dodatno pridobivanje odčitkov je možno z glasovno pošto in telefonskim odčitavanjem, kar je za porabnike, ki želijo mesečno sporočati stanje, še najbolj praktično.

V diplomski nalogi sem v prvem delu predstavil osnove poteka splošnega investicijskega procesa v povezavi z vodenjem projekta oziroma investicije, saj mi je kot projektantu komunalnih vodov to področje najbližje. Podrobno sem opisal ves proces in njegove faze, od ideje in pobude o nameravani gradnji, njene ekonomske upravičenosti, izdelave investicijske, projektne in tehnične dokumentacije, izvajanja projekta, pa vse do končne vzpostavitve obratovanja.

Investicijske procese in vodenje projektov predpisuje zakonodaja. Vsaka investicija je ciljno usmerjena in ima svoj proračun. Čim jasnejši so cilji, tem lažje je investicijo izpeljati. Pomembno je, da vemo, da pomeni investicija enkratno dejanje, saj bomo izvršili nekaj, kar do zdaj še ni bilo izvedeno.

Vodenje in upravljanje projekta je zelo zahtevna naloga, saj nobene investicije ne bomo zaključili tako, kot smo načrtovali. Stalno prihaja do sprememb in dober vodja projekta v celoti obvladuje spremembe na projektu. Nadzorovati in obvladovati mora predvsem porabo virov, stroške in kakovost. Odgovoren je tako naročniku kot poslovnemu sistemu. Ker je v vsak projekt vpletenih veliko udeležencev, njihovi interesi pa se med sabo križajo, je vodenje zelo naporno.

V drugem delu sem predstavil primer investicijskega programa za projekt kanalizacije v občini Logatec. Sodeloval sem kot odgovorni projektant in vodja projektne dokumentacije. Izdelal sem projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo kanalizacije. Kot zunanji sodelavec sem pomagal izdelati tudi investicijski program.

Zasavje je med najbolj onesnaženimi področij Slovenije. Že zdavnaj so presežene naravne samočistilne sposobnosti, poleg tega je geografska lega Zasavja popolnoma neprimerna za dodatno onesnaževanje okolja.

V nalogi so obravnavane osrednje tri zasavske občine in sicer Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Posamezne občine sem predstavil z vidika naravnogeografskih značilnosti. Opisana je lega, geološka zgradba, reliefne in podnebne značilnosti. Poseben poudarek je na predvideni sežigalnici odpadkov v Trbovljah. Medsebojno sem primerjal razvoj občin in njihove dejavnosti, ki so privedle do stanja, v katerem živimo danes, ko so samočistilne sposobnosti in zmožnosti okolja v Zasavju presežene. Cilj diplomske naloge je predstaviti problematiko v zvezi s sežiganjem odpadkov v Zasavju in predstaviti probleme in posledice, ki bodo povzročene v primeru, da sežigalnica bo. V upanju na čimprejšnjo uresničitev so podani tudi predlogi za izboljšanje stanja.

Predmet moje diplomske naloge je bil poiskati način izkoriščanja deponijskega plina, ter podati okvirne stroške in izdelati študijo ekonomske upravičenosti investicije. Skozi vso nalogo se poraja vprašanje, ali je investicija potrebna in s kakšnimi stroški to investicijo izvesti.

Razložil sem kemijski proces, pri katerem iz komunalnih odpadkov nastaja deponijski plin. V nalogi sem opisal sestavo deponijskega plina in kaj sploh je deponijski plin. V nadaljevanju naloge sem opisal in orisal način in princip zajemanja plina ter izračunal možno količino deponijskega plina pri koncentraciji metana, ki še lahko služi kot pogonska energija plinskega motorja. Na podlagi dobljenih in izračunanih parametrov, ter primerjave med izrabo deponijskega plina za proizvodnjo toplotne energije in izrabo deponijskega plina za proizvodnjo električne energije, sem se odločil, da plin uporabim za plinski motor, ki poganja generator, toplotno energijo pa preko izmenjevalcev porabimo za ogrevanje obstoječih in predvidenih objektov.

Ti podatki so služili kot osnova za dimenzioniranje plinskega motorja, transformatorske postaje in izračuna stroškov investicije. Ob znanih stroških investicije sem lahko izračunal, kdaj se investicija povrne, zraven pa je podan še primerjalni diagram. V izračunu so zajeti stroški vzdrževanja in vzdrževalcev ter časovna in stroškovna primerjava izkoriščanja električne energije s toplotno energijo ali brez nje.
Na kratko sem predstavil svojo diplomsko nalogo. Podrobnejša predstavitev moje vizije izkoriščanja deponijskega plina pa je predstavljena v vsebini diplomske naloge.

Odločitev o ustanovitvi družbe EDEN d.o.o. (v nadaljevanju: EDEN) sem kot bodoči ustanovitelj sprejel v juniju 2005. Za sedež sem izbral lokacijo v Ljubljani, Planinska cesta 29, kjer se bo družba tudi registrirala kot družba z omejeno odgovornostjo in pričela s svojo dejavnostjo v septembru 2006, v polni meri pa
predvidoma s 1.1. 2007. Zagonski kapital družbe znaša 4.000.000 tolarjev. Ker je moj delež 100 %, sem edini lastnik družbe EDEN.

Družba EDEN se bo s ponudbo svojih storitev predstavila na trgu kot projektant in izvajalec komunalno-gradbeniških del za ureditev okolice objektov in krajinsko arhitekturo. Poleg projektantskega in izvajalnega dela procesa družba načrtuje povezave z nekaterimi domačimi družbami, ki se ukvarjajo z vrtnarstvom, drevesarstvom, kiparstvom, ki bodo v večini delovali kot dobavitelji.

Gradbene dejavnosti je na svetovnem trgu veliko. Na slovenskem trgu se tovrstne storitve do sedaj niso pojavljale ob podpori izrazite marketinške strategije. Ciljni naročniki teh storitev so predvsem premožnejši prebivalci ter institucije, ustanove, društva, zavodi, zdravilišča, občine ipd.

Odločitev o ustanovitvi družbe EDEN d.o.o. (v nadaljevanju: EDEN) sem kot bodoči ustanovitelj sprejel v juniju 2005. Za sedež sem izbral lokacijo v Ljubljani, Planinska cesta 29, kjer se bo družba tudi registrirala kot družba z omejeno odgovornostjo in pričela s svojo dejavnostjo v septembru 2006, v polni meri pa predvidoma s 1.1. 2007. Zagonski kapital družbe znaša 4.000.000 tolarjev. Ker je moj delež 100 %, sem edini lastnik družbe EDEN.

V našem projektu bo poudarek tudi v sodelovanju z gradbenim podjetjem – kooperantom, ki se ukvarja zgolj z gradnjo poslopij in ne z urejanjem okolice. Namen projekta je tudi predstavitev v pristojnih državnih organih, v kateri je velik potencial po tovrstnih storitvah. Najkasneje v drugem letu poslovanja, ko bosta znamka in dobro ime družbe že uveljavljena na osnovi uspešnega enoletnega nastopa na trgu, se bo dejavnost še razširila. Prodajna strategija bo v začetku osredotočena na oglaševanje, prodajo preko časopisov, internetnega oglaševanja, kontaktnih oddaj na radiu in televiziji.

V Sloveniji je veliko podjetij, ki se ukvarjajo z gradnjo na splošno, vendar smo zasnovali in načrtovali višji estetski rezultat, kar je nekaj nevsakdanjega za tovrstno ponudbo. Iz tega izhodišča bomo tržili dejavnost družbe in ljudi seznanjali ter obveščali o možnosti estetske okolice objektov. Cenovno bodo naše storitve v povprečju 5 odstokov cenejše od podobnih storitev na trgu.

Družba se bo že v začetku financirala iz lastnih sredstev vplačanega ustanovnega kapitala ter za začetek in med poslovanjem ne bo najela posojil. Tudi ob bistveno nižjih rezultatih od pričakovanih (pod 60 %), bo družba sama financirala izdelavo in marketinške akcije, ne bo pa svojih sredstev namenila za kreditne posle.

Vodstvo predstavlja lastnik, ki je hkrati tudi ustanovitelj družbe ter direktor. Družba EDEN bo sestavljena iz projektantskega oddelka, v katerem bo zaposlen arhitekt krajinske arhitekture ter komunalni inženir, ki bo obenem vodja gradbišča ter operativnega oddelka, ki bo štel 12 ljudi, od katerih bodo najmanj 4-je z ustreznimi dovoljenji o upravljanju gradbene mehanizacije in 2 vrtnarja, računovodja ter čistilka.

Infrastruktura sodi med najpomembnejše dejavnike gospodarskega razvoja dežele.

V infrastrukturo sodijo objekti, katerih graditev vpliva na spremembo prostora in civilizacijo življenja. Omogoča in pospešuje hitrejšo gospodarsko rast države in višjo življenjsko raven prebivalstva. Za infrastrukturo je značilno, da se načrtuje dolgoročno, da zahteva velike naložbe, zmogljivosti pa se praviloma povečujejo. Infrastruktura ima dolgo življenjsko dobo in se ne more hitro amortizirati.
Opredelitev infrastrukture je lahko precej široka, saj zajema celotne dejavnosti. Razdelimo jih lahko v tri velike skupine: energetiko, promet in zveze ter komunalno infrastrukturo.

V diplomski nalogi sem opisal komunalno infrastrukturo lokalnih skupnosti, ki je potrebna za izvajanje javnih služb v občini. Osredinil sem se na problematiko financiranja in hkrati navedel pogoje za pridobivanje sredstev.
Kljub temu, da gre za infrastrukturo lokalnega pomena, gradnjo takih objektov in naprav pogojuje država tako s prostorsko ureditvijo kot tudi z načinom financiranja.

Po Zakonu o gospodarskih javnih službah (1993) uvrščamo med infrastrukturne objekte vse objekte, naprave in omrežja, ki so lastnina Republike Slovenije ali posamezne občine in so v skladu s predpisi namenjena izvajanju javnih gospodarskih služb. Z obveznimi gospodarskimi javnimi službami se zagotavlja varstvo uporabnikov javnih dobrin. Izvajanje teh javnih služb zagotavlja občina.

Občina je lastnik infrastrukturnih objektov in hkrati tudi investitor. Financiranje poteka s sredstvi občinskega proračuna. Občinska sredstva praviloma ne zadoščajo za pokrivanje vseh potreb, zato občine najemajo tudi kratkoročne ali dolgoročne kredite.

Najugodnejši so nekomercialni krediti Ekološkega sklada Republike Slovenije, ki je z delovanjem pričel leta 1994. Sklad je z ugodnimi krediti omogočil izvedbo investicij na področju vodooskrbe, čiščenja odpadnih voda in zmanjševanja emisij v zraku.
Druga, in vse pogostejša možnost je pridobivanje nepovratnih sredstev iz državnega proračuna in tujih donacij kot pomoč Evropske unije.

Slovenija črpa sredstva tujih skladov že deset let. Večina tujih sredstev je bila odobrena in porabljena za sofinanciranje komunalne infrastrukture, predvsem na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Program PHARE je prisoten že od leta 1995. Za obdobje od leta 2000 do leta 2006 je Evropska komisija pridruženim članicam namenila še nepovratna sredstva programa ISPA in SAPARD.

V tujini se vse bolj uveljavlja interes zasebnega kapitala za naložbe na področju varstva okolja. Najbolj poznana sta modela BOT (Build-Operate-Transfer) in BTO (Build-Transfer-Operate). Pri nas pravega vlaganja še ni.

V zadnjem poglavju sem opisal primer izgradnje vodovoda v Občini Logatec, ki se je delno financiral s sredstvi SAPARD.

V nalogi smo analizirali ekološke probleme na slovenskih farmah ter vpliv fitofarmacevtskih sredstev in kmetijske mehanizacije na čisto pitno vodo.

Dobljeni podatki kažejo, da farme v Sloveniji uporabljajo različne načine skladiščenja in obdelave gnojevke - odvažanje gnojevke na površine, anaerobna in aerobna obdelava ter proizvodnja bioplina. Na večini farm pa razmišljajo, kako bi obstoječe sisteme še izpopolnili.

Količina gnojevke je v različnih letnih časih različna. Največ gnojevke na farmah nastane poleti in jeseni, najmanj pa spomladi in pozimi. Na povečano količino gnojevke najbolj vpliva visoka temperatura, ki povzroči večjo porabo vode pri živalih.

V Sloveniji se uporaba fitofarmacevtskih sredstev zmanjšuje, vendar se zaradi želje po čim boljšem pridelku velikokrat prekorači dovoljena količina pesticida in herbicida, ki poleg omejene uporabe zahtevata tudi izbiro primernega časa.

Pri kmetijski mehanizaciji je pomembno, da je pravilno in strokovno vzdrževana. Ena kapljica olja lahko namreč onesnaži tudi do tisoč litrov čiste pitne vode.

Namen diplomske naloge je predstavitev vrst komunalnih čistilnih naprav, ki so danes v Sloveniji, kot tudi drugje po svetu najbolj v uporabi. V nalogi so predstavljeni temeljni procesi biološkega in fizikalnega čiščenja odpadnih voda. Obravnavane naprave se razlikujejo po tehnoloških postopkih, porabi energije in skupnih stroških čiščenja. Opisane so tudi lastnosti, prednosti in pomanjkljivosti posameznih tehnologij.

Ne glede na izbrani način čiščenja odpadne vode ima vsaka čistilna naprava dva produkta: bolj ali manj očiščene odpadne vode in bolj ali manj stabilizirano blato iz čistilne naprave. Pri izkoriščanju teh procesov, z umetnimi ali »naravnimi« posegi, skrbimo za optimalne pogoje delovanja čistilne naprave.

V nalogi sem se omejil na najbolj uporabljane biološke čistilne naprave z dispergirano, lebdečo maso aktivnega blata. Predstavljene so najbolj značilne tehnologije komunalnih čistilnih naprav te vrste, ki delujejo na principu mehansko-biološkega čiščenja. Naprav s pritrjeno biološko maso, kot so potopniki, precejalniki, biološki filtri in rastlinskih čistilnih naprav, ki prav tako temeljijo na biokemičnih procesih, v nalogi ne obravnavam.

V diplomski nalogi želim predstaviti problematiko oskrbe s pitno vodo na kraškem območju, konkretno na območju Suhe krajine na Dolenjskem. Že iz samega imena pokrajine je razvidno, da imajo prebivalci tega dela Slovenije probleme, ki se nanašajo na oskrbo z zdravo pitno vodo. V prvem delu je obravnavana problematika širšega dela Suhe krajine oziroma severozahodnega dela porečja reke Krke. V kratkem so opisane geološke razmere na tem področju ter podzemni vodni tokovi, ki gravitirajo proti izviru oziroma toku reke Krke. V drugem delu opisujem način reševanja tovrstne problematike v konkretnem naselju, katerega prebivalci so se do pred kratkim oskrbovali z vodo iz kapnic. V naselju je bil zgrajen vodovodni sistem, ki se oskrbuje iz vrtine, izvrtane v zakraselem apnenčastem terenu. Podatki, navedeni v diplomski nalogi, so bili pridobljeni iz obstoječe literature in projektne dokumentacije vodovoda Tisovec. Večino podatkov sem pridobil pri sodelovanju reševanja problematike vodooskrbe naselja Tisovec. Cilj naloge je bil ugotoviti možnosti vodooskrbe prebivalstva tudi na območju, ki je na področju oskrbe z vodo deficitarno. Ugotovljeno je, da obstajajo možnosti, s katerimi lahko zagotavljamo vodooskrbo prebivalcev, ki živijo na območjih v razmerah, kjer ni površinskih, tekočih ali stoječih voda.

V diplomski nalogi sem prikazal problematiko kanalizacijskega omrežja v Občini Dobrova–Polhov Gradec. Omenil bom zakone, ki so nepogrešljivi del pri izgradnji kanalizacijskega omrežja in se jih je še posebej potrebno držati.

Vendar pa sama zakonodaja in predpisi brez sprejema med ljudmi ne bodo dali želenega učinka. Občani se morajo zavedati težav, ki jih povzročajo fekalne odplake, ki se neposredno izpuščajo v bližnje potoke ali reki Gradaščico ter Horjulščico. Zato morajo biti občani v čim večji meri seznanjeni z načini in postopki, ki omogočajo zmanjševanje onesnaženosti potokov in rek v občini.

Z izgradnjo kanalizacijskega sistema v Občini Dobrova–Polhov Gradec v dolžini približno 10.962 metrov, z vsemi črpališči in čistilnimi napravami, se bodo higienske razmere v tangiranih naseljih bistveno izboljšale.

Z realizacijo izgradnje javne kanalizacije za odvod komunalne odpadne vode se bo uredil odvod odpadnih komunalnih voda iz še ne kanaliziranih območij Občine Dobrova–Polhov Gradec.

Območja ob Kolpi v občini Črnomelj do leta 2005 niso imela urejene javne vodooskrbe. Prebivalci so se oskrbovali preko kapnic ali skupnih vodnjakov. V nalogi so za območje Preloke glede na vodne vire Dobličica, Vumol, Kolpa in raziskovalna vrtina ŠKA 1/96 obdelane štiri variante vodooskrbe. Pri prvi obravnavani varianti, ki za vodni vir uporablja raziskovalno vrtino ŠKA 1/96, gre za lokalni vodovodni sistem. Preostale tri variante pa se povežejo na obstoječe vodovodne sisteme Črnomlja, Adlešičev ali Vinice. Za izbiro optimalne zasnove so obravnavane štiri variante med seboj primerjane glede razpoložljive količine vode, kakovosti vodnih virov in ekonomskih parametrov. Primerjava je pokazala za najprimernejšo varianto izgradnjo lokalnega vodovodnega sistema, vendar upoštevajoč samo sedanje število prebivalcev. Dolgoročno pa se ista varianta pokaže kot neperspektivna, saj ne bo pokrivala potreb vseh prebivalcev ob upoštevanem 1% letnem prirastku. Tako smo kot optimalno varianto vzeli zasnovo, ki se oskrbuje iz izvira Dobličice.

Vzdrževanje prometnih površin je sestavni del javne ceste, ki obsega čiščenje teh površin ter popravila lokalnih poškodb. Diplomska naloga obravnava poškodbe in sanacije vozišč po končani zimi.

Vzdrževanje cest vodi in organizira za to dejavnost pristojna strokovna služba upravljavca cest - Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC). Za izvajanje vzdrževanja cest na državnih cestah skrbijo cestna podjetja (CP), razen za avtoceste, katere vzdržuje družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. (DARS).

Poleg vzrokov, zaradi katerih se pojavijo poškodbe na voziščih, so v diplomski nalogi zajete vrste poškodb in načini sanacij.

Konkreten primer z načini sanacij in ovrednotenje stroškov za postavitev ceste v prvotno stanje je prikazan na regionalni cesti drugega reda R2-414 odsek 1349 Kamnik-Ločica.

Diplomska naloga obravnava sežigalnico trdih komunalnih in njim podobnih odpadkov. Sežigalnica je namenjena termični obdelavi odpadkov, kar je eden izmed načinov učinkovitega odstranjevanja le-teh. Naloga opisuje sežiganje odpadkov, pridobitve in slabosti takšnega načina obdelave odpadkov ter okoljske vidike za postavitev objekta termične obdelave odpadkov kot nadgradnje ali alternative že obstoječim načinom odstranjevanja in zbiranja komunalnih odpadkov.

Načini dosedanjega zbiranja in odstranjevanja trdih komunalnih in njim podobnih odpadkov pri nas so bili vodila za izdelavo diplomske naloge o sežigu odpadkov. Zaradi vsakodnevnega povečevanja komunalnih odpadkov v urbanih središčih in pomanjkanja prostora za odpiranje novih komunalnih deponij ter centrov za recikliranje sem se odločil za odstranjevanje odpadkov s kontroliranim sežiganjem na postrojenju sežigalnice.

Rezultati sežiganja odpadkov prikazujejo učinkovito odstranjevanje odpadkov, možnost pridobivanja energije iz zavrženega odpadnega materiala in občutno zmanjšanje količine odloženih odpadkov na obstoječe deponije.

Posledice sežiganja se kažejo predvsem pri emisijah strupenih plinov v atmosfero, izpuščanju nevarnih snovi v vodo in odlaganju pepela ter ostankov po čiščenju dimnih plinov.

Preobremenjenost odlagališč in usklajevanje predpisov z evropsko zakonodajo sta pripeljala k spremembam načina odlaganja vseh vrst odpadkov.

K zmanjšanju količin komunalnih odpadkov nas vodi ločeno zbiranje frakcij ter možnost njihove ponovne uporabe kot sekundarne surovine.

To lahko uresničujejo javne komunalne službe za ravnanje z odpadki z izdelavo Programa ločenega zbiranja frakcij, v katerem so zapisane zakonske obveze in določila tako za izvajalce del kot za uporabnike. Vendar pa slednji čestokrat ne opravljajo svojih dolžnosti in tako nepravilno odlagajo odpadke.

Čeprav se v javnem komunalnem podjetju že desetletje trudijo z osveščanjem in informiranjem občanov, bo potrebno še kako desetletje, da bodo uporabniki resnično doumeli bistvo ločenega zbiranja frakcij, še posebej pa tistih na izvoru.

V diplomskem delu sem tako hotel opozoriti na nekatere nepravilnosti, ki jih delajo uporabniki komunalnih storitev; tako njim kot tudi javnemu komunalnemu podjetju in lokalni skupnosti podati nekaj predlogov, ki bi lokalno skupnost in javno komunalno podjetje povezalo k skupnemu pristopu ozaveščanja in osveščanja občanov.

Osrednje vadišče Slovenske vojske leži na občutljivem vodonosnem področju za obširno obalno-kraško in notranjsko območje. Ugotovljeno je, da vojaško vadišče zaradi specifične rabe ni nadomestljivo z drugim področjem v Sloveniji. Zato bo na področju varovanja okolja in vod potrebno uvesti ustrezne preventivne ukrepe, skladno z zakonodajo in varnostnimi usmeritvami. V diplomski nalogi ugotavljam in opisujem pomen in možnost postavitve ekološke pralnice vojaških vozil na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna.

V diplomski nalogi sem predstavil glavne zakone na državnem, vojaškem in evropskem nivoju, ki se dotikajo varstva okolja in vod. V osrednjem delu sem opisal način delovanja ekološko pralnega objekta za vojaška vozila, z uporabo akumulirane deževnice kot osnovnega pralnega sredstva in nadaljnje »kolobarjenje« z že uporabljeno in prečiščeno vodo.

V zadnjem delu naloge ugotavljam možnost postavitve takega objekta. Glede na pridobljene podatke o obremenjenosti vadišča z vozili in nujnosti uvedbe preventivnih ukrepov na področju varovanja tal in vod ugotavljam, da je na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna postavitev pralnega objekta nujna in neizbežna. Potrebno se je le odločiti za vrsto pralne tehnologije ali drugo ustrezno rešitev problema. Predstavljeno tehnologijo pa ponujam kot eno izmed ustreznih rešitev, saj izpolnjuje več zakonskih in okoljevarstvenih zahtev hkrati.

V svoji diplomski nalogi predstavljam kanalizacijske sisteme in njihovo zasnovo ter opisujem različne načine čiščenja kanalizacijskih sistemov in pa tudi samo problematiko zamašitve.

Najprej opisujem kanalizacijske sisteme in cevovode (za lažjo predstavo kaj je cevovod). Nato sem prešel na samo zasnovo kanalizacijskega sistema oz. omrežja in opisal, kakšne cevi uporabljamo za gradnjo kanalizacijskega sistema, hitrost ter padec odpadne vode in kakšni sistemi obstajajo.

Navedel sem tudi odloke in splošne določbe, ki so zelo pomembni za posege čiščenja in vzdrževanja kanalizacije.

Nadaljujem s čiščenjem kanalizacijskih sistemov. Navajam različne metode za čiščenje kanalizacijskega sistema. Osredotočil sem se na strojno čiščenje in podrobno opisal komunalne stroje za čiščenje, poleg tega pa opisujem tudi različne postopke čiščenja, kot so intervencijski in sistematični postopki.

Nato pa sem se še dotaknil problematike zamašitve javnega kanalizacijskega sistema ter odprave in ukrepe samega problema zamašitve. Za dobro čiščenje kanalizacijskega sistema moramo upoštevati zasnovo sistema, ki ga bomo čistili, saj bomo samo tako uspešni na tem področju.

Organizacijska kultura je prisotna v vseh gospodarskih družbah in mnogi lastniki ter managerji podjetij se zavedajo, da je uspešnost poslovanja podjetja povezana tudi z organizacijsko kulturo. Organizacijska kultura se ne pojavi čez noč, ampak se oblikuje in razvija več let ter se tudi spreminja. Tako bom v diplomski nalogi predstavil metodo Camerona in Quinna kot eno od možnih metod za proučevanje obstoječe in želene organizacijske kulture v podjetju. Obstaja veliko različnih tipologij kultur podjetja, med katerimi bom navedel tri najbolj znane (Ansoff, Deal in Kennedy, Handy).

Na osnovi teoretičnih izhodišč bom prikazal, da organizacijska kultura oziroma njena moč pomembno vpliva na uspešnost poslovanja podjetja. To je tudi razlog, zaradi katerega mora biti vodstvo podjetja zainteresirano, da izbere in goji kulturo podjetja, ki povečuje njegovo uspešnost.

Letni razgovori so oblika delovanja komunikacije usmerjenega v izboljšanje odnosov in izboljšanje uspešnejšega dela zaposlenih. Pri izvajanju le-teh morajo vodje dobro poznati veščine komuniciranja in motiviranja zaposlenih, saj le tako lahko uskladijo cilje zaposlenih in cilje podjetja.

V diplomski nalogi je predstavljena v prvem delu teorija vodenja in letnih razgovorov, v drugem pa podjetje Pekarna Vrhnika d.d. Letni razgovori so idealno orodje za vodenje zaposlenih v podjetju. Vodja ima ob tem pomembno vlogo, saj mora za razgovor izbrati ustrezen način komuniciranja in motivacije. Pri razgovoru mora vodja zaposlene poslušati kadar govorijo o svojih težavah in ciljih, jih spodbujati in v končni fazi pomagati. To zaposlenim daje energijo in pogum za nadaljnje delo v korist podjetja. Ob tem ima vodja manj težav in dela, na rezultate pa je lahko ponosen.

Raziskava, ki sem jo izvedla v podjetju Pekarna Vrhnika d.d., je pokazala, da so tako zaposleni kot vodje dobro obveščeni o izvedbi in ciljih letnih razgovorov. Koristni so in morajo se izvajati z vsemi zaposlenimi. Vodje in zaposleni so premalo motivirani za opravljanje dela v podjetju, ker jih v največji meri motivira denar. Dejstvo je, da se vodje premalo potrudijo voditi svoje zaposlene, kar je bilo opazno v anketi.

V Sloveniji je leta 2004 okoljska dajatev zamenjala takso za obremenjevanje voda. V diplomski nalogi sem obravnavala okoljsko dajatev (takso) za industrijsko odpadno vodo in komunalno odpadno vodo.

V diplomski nalogi sem prikazala finančne učinke okoljskih taks za obremenjevanje okolja v Republiki Sloveniji in težave, s katerimi se zavezanci za plačevanje takse in upravljavci komunalnih objektov srečujejo. Takse za obremenjevanje voda so ekonomski instrument varstva okolja, katerega glavna naloga je zmanjšanje obremenjevanja okolja.

S podzakonskimi akti so določeni načini izračunavanja povzročene obremenitve okolja, ki so izražene z enotami obremenitve na vsakega posameznega onesnaževalca – torej, z višino takse oziroma dajatve za posamezno enoto obremenitve. Del te takse predstavlja proračunski vir, večji del pa se neposredno vrača v okoljske investicije.

Med ekonomskimi vidiki je prednostni cilj Nacionalnega programa varstva okolja, ki zagovarja povečanje ekonomskih virov naložb v projekte varstva okolja ter tako posredno zmanjšuje onesnaževanje. To pomeni povečanje davčne olajšave za vse tiste, ki investirajo v okoljevarstvene projekte – povrnitev dela plačane takse.

Predmet diplomske naloge je raziskati področje gospodarjenja s komunalnimi odpadki na področju koroške regije. Obdelana je problematika bodočega ravnanja s komunalnimi odpadki v eni javni gospodarski službi: Koroški regijski center za ravnanje z odpadki, (K.R.C.R.O.). Opisano je pravno reševanje statusa javne gospodarske službe s sedežem na dveh lokacijah, s svojo dejavnostjo pa pokriva vseh osem koroških občin. V nalogi je opisan postopek ravnanja z odpadki od njihovega nastanka pa do končnega prihoda v regijski center. Opisani so različni načini ravnanja z odpadki glede na cilje, ki jih želimo zasledovati. Posamezne tehnološke faze ravnanja z odpadki so opisane. V zaključku je podana tudi analiza upravičenosti pristopa izvajanja javne gospodarske službe na nivoju regije v okviru K.R.C.R.O.

V nalogi je opisan postopek izvajanja preizkusov kanalizacijskih sistemov z dejavniki, ki so vključeni v ta proces, ter uporaba geografsko-informacijskega sistema. Opisani so tudi veljavni predpisi, ki urejajo področje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda.
V diplomskem delu sem se, kot problem iz prakse, še posebej dotaknil področja pravilnega časovnega postopka izvajanja preizkusov na novozgrajenih kanalizacijskih sistemih, kajti omenjeno področje je v praksi preveč zapostavljeno oz. časovno neusklajeno.

Obstoječi lokalni vodovodni sistem Iška vas je slabo vzdrževan in zagotavlja zdravstveno oporečno vodo. Težave nastopijo že pri izviru, kjer je voda mikrobiološko neustrezna, zajetje je nezavarovano in obstoječa čistilna naprava za pripravo pitne vode brez ustrezne funkcije. Začetki gradnje vodovodnega sistema segajo v leto 1910, delno obnovil in razširil pa se je v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja. Za posege ne obstaja izvedbena dokumentacija niti geodetski posnetek obstoječega stanja. Cevi so iz salonita ali litega železa, le novejši deli vodovoda so iz plastike. Defekti na obstoječem cevovodu so pogosti, trase pa potekajo po privatnih zemljiščih, le v strnjenem delu naselja so sekundarni vodi pod javnimi površinami - cestami.

Cilj diplomske naloge je temeljita analiza obstoječega stanja, ter obdelava različnih variant rešitve oskrbe prebivalcev z zadostno količino in z zdravstveno ustrezno pitno vodo. Po Pravilniku o pitni vodi mora vsaka oskrba s pitno vodo imeti upravljavca, Zakon o varstvu okolja pa nalaga lokalni skupnosti, da oskrbo prebivalcev s pitno vodo, organizira v okviru obvezne gospodarske javne službe.

V diplomski nalogi sem uporabil tehnične in logično-miselne metode raziskav. Pri tehničnih raziskavah sem kot pomoč uporabljal strokovno literaturo in veljavne pravilnike, ter dokazana dejstva verodostojnih institucij. Pri možnih rešitvah pa sem uporabil znana dejstva, ter jih logično opredelil.