Izkušnje uspešnih organizacij kažejo na dejstvo, da danes ni največji izziv razviti vizijo razvoja organizacije in postaviti strategijo za njeno uresničitev, temveč vzpostaviti sistem, ki vzpodbuja zaposlene, da ji sledijo in čutijo pripadnost organizaciji. Cilje posameznika in organizacije je potrebno vse bolj povezovati in usklajevati. Način vodenja, komuniciranje med vodjem in zaposlenimi in dobro poznavanje vizije podjetja, postaja vse pomembnejši faktor, ki vpliva na motiviranost zaposlenih za doseganje ciljev organizacije in osebnostni razvoj zaposlenih. Ustrezno vodenje in dobro poznavanje motivacijskih modelov in dejavnikov se odraža tudi v pozitivni organizacijski klimi.
S pomočjo kvantitativne analize vprašalnikov zaprtega tipa sem v svoji diplomski nalogi ocenila motivacijo zaposlenih v podjetju Legrand SLV d.o.o., in na osnovi le te vodstvu podjetja predlagala možne rešitve in izboljšave.

V življenju se stresu ne moremo izogniti, spremlja nas na vsakem koraku. Malce stresa je lahko pozitivna stimulacija. To občutimo, ko v našem delu vidimo smisel, in si želimo stalnega učenja novih stvari. Pozitivni stres čutimo, ko delamo z veseljem in navdušenjem, ko vidimo v delu spodbudo, ko dajemo od sebe vse najboljše v sodelovanju s sodelavci in vemo, da je naše delo cenjeno in imamo občutek, da se lahko osebnostno razvijamo. Negativni, škodljivi stres občutimo, kadar so naše obremenitve na delu prevelike, ko porabimo za delo preveč časa. Dolgotrajni stresni vplivi se kažejo kot porušena presnova v telesu in porušeno ravnotežje imunskega sistema. Pomembno je to, da ga znamo obvladovati in se z njim uspešno spopasti.

Vzroki za stres na delovnem mestu so prevelike zahteve, delo pod pritiskom, prepletanje vlog, načini komuniciranja in stiki z drugimi.

Posledice neobvladljivega kroničnega stresa se odražajo na celotnem organizmu. Povzroči lahko čustvene, duševne in fizične težave. S stresom so povezani tudi nezdravi vedenjski vzorci in navade, kot so alkoholizem, kajenje, prekomerno uživanje hrane ...

Stresni odziv pa ni nekaj neozdravljivega. Ko odkrijemo vzrok stresa, ga lahko sami odpravimo. Pomembno je, da smo samozavestni, da znamo upravljati s časom in racionalno razmišljati, da ustvarjamo boljše medčloveške odnose ter da skrbimo zase.
 

V tej nalogi sem skušal prikazati, kako sem si po dokaj razgibanem, burnem življenju končno zaželel več umirjenosti, premočrtnosti, smiselne ustvarjalnosti. Najtežje je bilo najti pot od želje do uresničitve. Ko sem prebral med drugimi knjigami tudi knjigi Čar samozavesti in Pogum odpira vsa vrata, sem odkril, da je to tisto, kar iščem in bi to delil z osebo, ki jo ljubim. Avtorica namreč govori, kako odkrivati in polniti svojo življenjsko mrežo z vrednotami, ki nam obogatijo in oplemenitijo življenje.

Izbral sem tiste vrednote, ki so zame najpomembnejše in se jih do zdaj morda sploh nisem zavedal, jih znal na pravi način pokazati ali pa jih nisem videl v pravi luči.

Zavedam se, da s to diplomsko nalogo nisem opravil le svoje šolske dolžnosti, ampak sem obogatil svoje življenje, s tem pa tudi življenje svojih najbližjih.
 

Čustvena inteligenca je najpomembnejši dejavnik osebne prilagoditve ter uspešnosti v odnosih in na delovnem mestu, kar dokazuje Daniel Goleman v svoji uspešnici Čustvena inteligenca. Čustvena inteligenca zajema zmogljivosti, kot so spodbujanje sebe, kljubovanje frustracijam, obvladovanje razpoloženja in sproščanje stisk, ki zavirajo sposobnost razmišljanja in vživljanja v čustva drugih (empatija).

Strokovnjaki so se v zadnjih letih pri napovedovanju poklicne uspešnosti in splošne prilagodljivosti v življenju preveč zanašali na rezultate inteligenčnih testov. Pri teh vidikih življenja namreč IQ ni tako zelo pomemben, čeprav ni zanemarljiv. Velikokrat je bilo že ugotovljeno, da imajo ljudje, ki poznajo svoja čustva, jih znajo uravnavati ter poznajo empatijo, prednost na vseh življenjskih področjih. Ljudje, ki ne znajo nadzorovati svojega čustvenega življenja, se v sebi neprestano bojujejo in rušijo zbranost pri delu ter jasnost misli. Čustvena inteligenca precej bolj dopolnjuje lastnosti, zaradi katerih smo bolj človeški.

Ena najpomembnejših poti do sreče je skrita v razvijanju svoje čustvene inteligentnosti. Za našo uspešnost in srečo je potrebno predvsem zavedanje sebe in svojih čustev, sprejemanje sebe, samozaupanje, spoštovanje, ustvarjalnost ter sposobnost vzpostavljanja toplih odnosov v službi, družini in okolju. Pomembno je tudi, da sprejemamo odgovornost za svoje življenje in da za svoje stanje ne krivimo drugih ljudi ali okoliščin.

Prihodnost podjetja ima danes v rokah mojster v medsebojnih spretnostih. Uspešen menedžer je čustveno stabilen, ustrezno razume, uporablja in nadzira čustva. Ustvarja pozitivno delovno okolje, v katerem so zaposleni zadovoljni in dobivajo priložnosti ter spodbude za visoke delovne dosežke.

S poznavanjem komponent čustvene inteligentnosti lahko ugotovimo, kakšno delo bi bilo
za nas najbolj primerno, in si tudi zagotovimo večjo uspešnost v življenju. Ugotoviti moramo, katerim tipom čustvene inteligentnosti ustrezamo in na podlagi le-teh razviti šibka področja svoje osebnosti, ki so potrebna za boljše razumevanje z drugimi ljudmi in pomembna za uspešnost na vseh področjih življenja.

V zadnjem času se ergonomska spoznanja vse bolj uvajajo tudi v industrijo. Nove ugotovitve o človeški fiziologiji in anatomiji ter novostih v tehnologiji omogočajo ustrezno ureditev delovnega okolja, kar pomeni večjo skrb za zdravje, povečano storilnost in boljše počutje na delovnem mestu.

S problemi in področji, ki jih združuje ergonomija, se ukvarjajo številne discipline, pri katerih najbolj prednjačijo psihologija, filozofija, sociologija, antropologija, organizacija dela. Le dobro poznavanje vseh lastnosti kot tudi dobra organizacija dela omogočata postavljanje človeka na pravo delovno mesto in s tem pravilno izrabo njegove razpoložljive energetske in psihične kapacitete in tako prilagoditev na človeka.

Nove gospodarske razmere so nam v zadnjih letih prinesle marsikatero novost, obenem pa nove poglede na kapital, lastništvo in medosebne odnose, katerih vedno bolj pomemben del so konflikti. In uspešno reševanje konfliktov je ena poglavitnih nalog menedžerjev sodobne dobe, saj je tesno povezano z upravljanjem s človeškimi viri.

S pomočjo literature in osebnih izkušenj v dolgoletni delovni dobi sem v diplomi predstavila teorijo in prakso reševanja konfliktov z vidika menedžmenta.

Z analizo treh različnih tipov menedžerjev sem prišla do zaključka, da je način reševanja konfliktov v organizaciji odvisno od velikosti podjetja (števila zaposlenih) in osebnostnih lastnosti menedžerja. Seveda igra pomembno vlogo v tem cilj in vizija vsakega menedžerja, saj temu podreja vse svoje odločitve.
Pomembno dejstvo je tudi to, da smo zaposleni premalo ozaveščeni in izobraženi. Tako se ne zavedamo, kaj se z nami dogaja, kako lahko zadevo bolj enostavno rešimo in bolj poskrbimo za svoje koristi.

Diplomska naloga podrobneje predstavlja vsa pomembnejša poglavja iz Pravil šeste, ponovno pregledane izdaje slovenskega pravopisa, ki je izšel leta 2001. V njej so predstavljene bistvene lastnosti in posebnosti slovenskega pravopisa, ki bi moral poznati vsak, ki se srečuje z jezikom. Naloga je osredotočena predvsem na poslovno-uradovalni jezik.
V diplomski nalogi so podrobneje predstavljena naslednja poglavja: raba velikih in malih črk, ločila in pisanje skupaj, z vezajem ali narazen.
Zadnje poglavje predstavlja slovarček prepovedanih, nepravilnih in odsvetovanih besed. Te besede sem izpisala iz slovarskega dela pravopisa. V desnem delu slovarčka so zapisane pomensko, vsebinsko in stilsko boljše možnosti.

Tehnologije in informacije so zelo pomembne za uspeh, zato je omejevanje njihove dostopnosti vsem v družbi ključnega pomena. Takšne informacije označujemo kot poslovna skrivnost.

V prvem delu podajam nekaj razlag pojma poslovna skrivnost ter opredeljujem podatke, ki se štejejo za poslovno skrivnost.

V poglavju "Poslovna skrivnost skozi čas" opredeljujem posamezne primere nastanka in varovanja poslovne skrivnosti. Z nastankom vsake skrivnosti je namreč povezano prizadevanje, da je nihče ne bi razkril. Zaradi tega se je pričel boj med tistimi, ki so hoteli izvedeti skrivnost, in tistimi, ki so jo želeli ohraniti zase.

Poslovne skrivnosti delimo na posamezne vrste, za vse pa velja enak način varovanja, torej prepoved njihove izdaje in zlorabe. Poslovne skrivnosti lahko v grobem razdelimo na tovarniške in poslovne. Zaradi lažjega varovanja in zaščite poslovnih skrivnosti je pomembno, da se seznanimo z značilnostmi le-teh.

V poglavjih predstavljam tudi opredelitve pojma poslovne skrivnosti po določilih Kazenskega zakonika, nato po določilih Zakona o gospodarskih družbah in nazadnje interne opredelitve poslovne skrivnosti v podjetju. Ker je opredelitev pojma poslovna skrivnost v naši zakonodaji preozka, v podjetju dostikrat nimajo druge izbire, kot da za lastne potrebe sami opredelijo, kateri podatki, ki jih država ne pomaga ščititi, imajo naravo poslovne skrivnosti in jih bodo zato varovali in ščitili. Pojasnjujem tudi varovanje po Zakonu o delovnih razmerjih in splošna določila glede varovanja tajnih podatkov.

V poglavju "Pravna ureditev in izdaje poslovnih skrivnosti" navajam področja, kjer država podjetjem pomaga ščititi njihove poslovne skrivnosti z zakoni. Zlorabo in izdajo poslovne skrivnosti v Sloveniji pravno urejajo Kazenski zakonik Republike Slovenije, Zakon o varstvu konkurence, Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah ter Zakon o industrijski lastnini. V navajanju podatkov glede pravne ureditve izdaje in zlorabe poslovne skrivnosti po določilih Kazenskega zakonika RS, ekonomskem pomenu posedovanja in izdaje ter zlorabe poslovnih skrivnosti navajam tri primere zlorabe poslovne skrivnost; razkritja oz. izdaje poslovne skrivnosti in problema varovanja poslovnih skrivnosti.

V diplomskem delu obravnavam tudi primer neetičnega ravnanja – s pomočjo praktičnega primera kršitve pravic industrijske lastnine.

Ker je varovanje poslovnih skrivnosti zelo pomembno tudi za poklic poslovnega sekretarja kot zaupanja vredne osebe v podjetju, predstavljam posamezna področja, kjer je varovanje poslovne skrivnosti še posebej pomembno.

Ob vsakokratnem razkritju poslovne skrivnosti se vedno pojavi vprašanje poslovne etike, ki jo obravnavam na koncu diplomskega dela. Rešitev za boljšo zaščito poslovnih skrivnosti namreč leži v izboljševanju odnosov z zaposlenimi kakor tudi ustreznimi pravnimi in organizacijskimi rešitvami, ki bi poslovnim skrivnostim omogočila njihovo pravno zaščito in legalno uporabo za razvoj gospodarskih subjektov in panog.

Zaradi vse večjega tekmovanja na terenu, ki ga povzročajo globalizacija, naraščajoča konkurenca, tehnološki napredek, bliskovit pretok informacij – posledica tega je povečanje ponudbe, so podjetja prisiljena, da iščejo nove možnosti in ideje, da obdržijo dosedanje porabnike ter pridobivajo nove.

Na podlagi vsega tega so podjetja prišla do ugotovitve, da je potrebno nameniti vse več sredstev ne le oglaševanju, marveč tudi pospeševanju prodaje.
Osnovni namen pospeševanja prodaje je povečanje obsega prodaje. Podjetja uporabljajo razne vrste spodbud za pospeševanje prodaje, da bi kupce pritegnili k prvem nakupu, nagradili zveste kupce in povečali stopnjo ponovnih nakupov zgolj priložnostnih uporabnikov.

Podjetja uporabljajo pospeševanje prodaje, da bi spodbudila močnejši in hitrejši odziv porabnikov. Najpomembnejša značilnost pospeševanja prodaje je, da le-ta v večini primerov le kratkoročno vpliva na prodajo, ne pripomore pa k povečanju celotnega obsega prodaje.

V diplomski nalogi bom najprej predstavil teoretična izhodišča o trženjskem spletu (pomen in vloga, inštrumenti trženjskega spleta, tržno komuniciranje), v nadaljevanju pa bom podrobneje predstavil pospeševanje prodaje (opredelitev, namen, cilji, metode, zakonodaja).

V prvem delu diplomskega dela opredelim namen pospeševanja prodaje. Na kratko predstavim cilje, ki jih ima podjetje pred samim pospeševanjem prodaje. Več ciljev izpolnimo, boljši bo končni rezultat, ki ga bom analiziral po samem pospeševanju prodaje.

V nadaljevanju diplomskega dela prikažem, kako smo se pospeševanja prodaje lotili v NLB d. d. Pod drobnogled bom vzel pravkar končano »akcijo« pospeševanja prodaje kreditov in življenjskih zavarovanj kreditojemalcev. V tabelah zaradi varovanja tajnosti podatkov nisem navedel konkretnih številk, ampak sem vse skupaj izrazil v odstotkih.

Glavni cilj diplomske naloge je opredeliti pomen Evropske unije in evra, kaj je za Slovenijo pomenil vstop v EU in kakšne spremembe je prinesla uvedba nove valute. Za vstop v EMU in uvedbo evra je morala Slovenija izpolniti Maastrichtske kriterije. Razlogi za uvedbo evra so bili gospodarski in politični, posledično je to pomenilo stabilizacijo valute in širitev slovenskega gospodarstva. Največji strošek pri uvedbi evra so imele slovenske banke, saj so sredstva poleg v informacijsko tehnologijo morale vložiti tudi v dodatno izobraževanje zaposlenih. Prednosti uvedbe evra sta stabilnejša valuta ter lažja primerjava cen z državami, kjer evro že imajo za nacionalno valuto.

Upravljanje z dokumentarnim gradivom v okviru organov državne uprave je bilo zaradi pomena dokumentarnega gradiva vedno urejeno s pravili, ki so določala postopke in načine evidentiranja in shranjevanja uradnih dokumentov. Dokumentarno gradivo je nosilec informacij, te pa so ključnega pomena za uspešno poslovanje upravnega organa. Dosledno upoštevanje pravil o ravnanju z dokumentarnim gradivom omogoča preglednost dokumentarnega gradiva. Urejenost stalnih zbirk dokumentarnega gradiva omogoča, da bomo čim hitreje, v korist upravnega organa, ki vodi postopek in v zadovoljstvo strank, našli informacije. Sedaj to področje ureja Uredba o upravnem poslovanju. Navedeni predpis predstavlja temelj sodobnega in do strank prijaznega delovanja organov javne uprave. Ob doslednem spoštovanju tega predpisa in informacijski podpori občanom in organom, ki vodijo postopke, omogoča hiter dostop do dokumentarnih gradiv, ki jih potrebujejo pri uveljavljanju svojih pravic.

Pregledala sem 30 naključno izbranih zadev in primerjala urejenost dokumentarnega gradiva teh zadev z uredbo. Ugotovila sem, da praktično ravnanje ne odstopa bistveno od normativnega, vendar je potrebno zagotoviti stalno izobražavanje in usposabljanje vseh zaposlenih, ozaveščanje vseh, ki rokujejo z dokumentarnim gradivom o pomenu urejenosti gradiv tako za stranke kot tudi za upravni organ in o pomenu sodelovanja glavne pisarne z uradniki in vodilnimi delavci.

V diplomski nalogi sem predstavila pojem mednarodni standard. Podrobneje sem analizirala standard ISO 9001:2000, pri čemer sem primerjala zahteve, ki jih določa, s poslovnimi procesi v manjšem podjetju Juma logistika d.o.o., ki opravlja logistično dejavnost.

Uporabila sem primerjalno metodo ter ugotovila za vsako specifično točko standarda, katere so pomanjkljivosti, ki bi jih podjetje moralo izpolniti, da si pridobi certifikat kakovosti.

V zadnjem delu naloge sem opravila analizo s pomočjo anketnega vprašalnika, pri čemer sem ugotavljala naklonjenost in poznavanje standarda v podjetju ter pripravljenost za uvedbo sprememb. Hkrati sem analizirala še ocene zadovoljstva pri delu in poznavanje poslovnih procesov ter navodil za delo.

Rezultati kažejo na dobro organiziranost podjetja, ki bi z odpravo manjših pomanjkljivosti lahko v približno dveh letih pridobilo certifikat kakovosti.

Problem predstavlja prepoznavnost zahtev standarda, ki je presenetljivo majhna, vendar je na drugi strani pripravljenost zaposlenih za učenje in prilagajanje spremembam, ki bi jih standard doprinesel, velika.

Moje diplomsko delo sem posvetila naši slovenski slovnici, saj sem želela obnoviti in dopolniti svoje znanje na tem področju. Spoznala sem, da čim bolj sem se poglabljala v zakonitosti slovenskega jezika, manj sem znala. Ugotovila sem namreč, da bi pri delu, ki ga opravljam, s svojim »neznanjem« prej škodovala, kakor pa koristila podjetju in nanj »metala« slabo luč in tudi sebi takšna ne bi bila v ponos. Tako sem svoje diplomsko delo gradila po principu opaženih napak.
V dopisih, naročilih, ponudbah in ostalih dokumentih dnevno opazim napake, ki nastajajo ravno iz neznanja. Napake sem si začela izpisovati, potem sem pojasnila poiskala še v Slovenski slovnici in jezikovni vadnici dr. Franceta Žagarja in dodala poglavjem svoje primere, saj je moj cilj izboljšati jezikovno znanje in kulturo.
Na kratko sem predstavila tudi zgodovino slovenskega jezika in izpisala samo tiste podatke, ki so zarisali v naš jezik pomembne letnice in mejnike. Dotaknila sem se zvrsti slovenskega jezika in opisala njihove značilnosti ter ugotovila, da mi je bil najbolj zanimiv ravno argớ, saj se do sedaj o njem nisem učila.
Diplomsko delo sem zaokrožila s pogovorom o jezikovnih vadnicah, poučevanju in slovenskem jeziku nasploh, ki sem ga imela s prisrčno in prijazno profesorico, pisateljico, pesnico, lektorico in jezikoslovko gospo Berto Golob. Pogovor sem oblikovala v obliki intervjuja.

Reševanje reklamacij je za vsakega uporabnika zelo zahtevno in občutljivo vprašanje. Reklamacije pa običajno spremljajo težave, zato je nujno, da imamo vedno na razpolago vse podatke o vrstah reklamacij in njihovih rešitvah.

Cilj diplomskega dela je raziskati in prikazati stanje in probleme pri reševanju reklamacij v podjetju in predstaviti predlog izboljšanja procesa reševanja reklamacij. V podjetju moramo z navedenim procesom odpravljati vzroke, zaradi katerih nastajajo reklamacije. Kontinuirano odpravljanje vzrokov zagotavlja stalno izboljšanje stanja ter s tem učinkovit sistem reševanja reklamacij.

Dejstvo je, da dokler se stranke pritožujejo, lahko komuniciramo in imamo možnost stvari izboljšati. Pritožba je darilo, je priložnost, da nekaj izboljšamo. Še posebej pa je pomemben naš odnos do napak, saj so te sestavni del našega življenja.

Odlika podjetja se pokaže takrat, ko je treba napako odpraviti!

Organizacija dela je izrednega pomena za uspešno poslovanje organizacije. Pomeni povezovanje in usklajevanje zaposlenih, delovnih predmetov in sredstev dela na način, da poslujemo čim bolj ekonomično, da s čim manjšimi sredstvi in delovnimi napori dosegamo čim boljše rezultate. Uspešna organizacija dela vpliva tudi na zadovoljivo delovno moralo, učinkovite pogoje poslovanja, dobro vzdušje med zaposlenimi, informacijsko učinkovitost, elastičnost pri spremembah in okolju, kar pa zopet vpliva na uspešnost doseganja zastavljenih ciljev.

Administrativno – pisarniško delo je pomemben segment v vseh fazah poslovanja. V skladiščih vodimo razne evidence nabave materiala, porabe in zalog materiala, izdelujemo kalkulacije cen, stroškov, vodimo skladiščno dokumentacijo, dokumentacijo o normativih, pišemo poročila za nabavno in prodajno službo in drugo. V nabavi delamo razne raziskave tržišč, dobaviteljev, cen, nabavnih poti, prevoznikov; delamo kalkulacijo, vodimo dokumentacijo. V računovodstvu knjižimo različne dokumente, izdelujemo poročila za različne potrebe, delamo primerjave. V vseh fazah se dela opravljajo kot administrativna opravila.

Diplomsko delo obravnava organizacijo dela v osrednjem sekretariatu podjetja Porsche kredit in leasing SLO d.o.o.. V teoretičnem delu so opisane metode in tehnike delavca, osnovni pojmi s področja arhiviranja, prevzem in oddaja pošiljk in poslovno komuniciranje. V praktičnem delu je povedano nekaj besed o samem podjetju, nato pa sledi predstavitev in analiza vseh nalog, katere opravlja zaposleni na delovnem mestu v osrednjem sekretariatu. Namen naloge je predstaviti tako v teoriji kot v praksi naloge, katere opravlja zaposleni na že prej omenjenem delovnem mestu.

Vodja ima v podjetju velik vpliv na delo podrejenih sodelavcev, le ti pa s svojim delom vplivajo na uspešnost podjetja oziroma organizacije. Da bi dosegli dobre rezultate, ki smo jih zastavili, je potrebno delo organizirati, pri tem pa ima pomembno vlogo tudi vodenje podjetja, ki ga lahko opredelimo kot proces vplivanja na delovanje posameznika ali skupine, za doseganje zastavljenih ciljev z danimi viri, ki jih imamo na razpolago. Z nenehnim razvijanjem in prilagajanjem vodenja, lahko vodjem in sodelavcem omogočimo boljše izkoriščanje svojega lastnega potenciala ter rast in razvoj tako posameznikov kot tudi organizacije kot celote.

Glavna naloga vodje je, da prepričljivo izrazi vizijo tega, kar mora organizacija doseči in da v njeno izpolnjevanje pritegne vse zaposlene. S tem jim omogoči, da prispevajo največ, kar je v njihovi moči, k uresničevanju te vizije in pri tem občutijo, da delujejo v skladu s svojimi interesi. Vodja mora biti torej mislec, spodbujevalec in prepričevalec.