Sledi seznam diplomantov in povzetki diplom
VSŠ programa poslovni sekretar na zavodu IZRAZ, Ljubljana v
študijskem letu 2008/2009. Diplomanti so
zbrani po terminih zagovora diplomskega dela:
oktober 2008
VERA GOJKOVIĆ, mentorica SANDRA
BOHINEC GORJAK
OTROCI IN OGLAŠEVANJE [Glej povzetek]
Otroci so primerna ciljna skupina za nagovore oglaševalcev, in sicer ne le
tistih, ki oglašujejo izdelke za otroke, temveč skorajda vseh. Danes imajo
otroci v razvitem svetu, ne glede na to, da njihovo število upada, večjo
kupno moč kot kdajkoli prej. Vpliv otrok na nakupne odločitve je posledica
zvišanega življenjskega standarda, demokratičnejših družinskih struktur,
stalnega občutka krivde pri starših, ki skušajo pomanjkanje časa za otroke
nadomestiti z denarjem in porabo.
Internet je danes okno v svet, zato sem veliko potrebne literature našla na
spletnih straneh. Oglaševanje se počasi razvija v znanost, v katero so
vpletene psihologija, sociologija in druge vede, zato se najde nekaj
literature tudi na knjižnih policah.
Oglasi postajajo sestavni del otroške in mladinske kulture. Hrana
(hamburgerji, čokolade, brezalkoholne pijače), oblačila in čevlji (Benetton,
Nike, Diesel), mediji (iPod, videoigrice, računalniki, revije) in igrače
(Barbie, Batman) predstavljajo za otroke življenjski slog. Pripadnost
določeni skupini (klanu) ali mladinski kulturi je pogosto pogojena s
posedovanjem določenih potrošniških artiklov. Oglaševalci določenih izdelkov
ali blagovnih znamk tako vzpostavljajo trende vedenja mladostnikov.
PETRA AGAPITO, mentorica Barbara
Grintal
PISARNA POSLOVNEGA SEKRETARJA [Glej povzetek]
Pisarna je prostor, kjer se izvajajo pisarniški in upravni posli ter
administrativne naloge. Pri tem pa ne gre samo za naloge, ampak tudi za
zaposlene, za prostore in opremo.
Pri načrtovanju ali prenavljanju pisarne je potrebno ob mikroklimatskih pogojih
posebno skrb posvetiti tudi vizualnemu ugodju, ki ugodno vpliva na zaposlene. Če
se zaposleni dobro počutijo, je tudi njihova storilnost večja, zato naj jim
podjetje omogoči, da si svoje delovno mesto delno prilagodijo z rožami, slikami,
osebnimi predmeti.
Predpisi so napisani zelo ohlapno in prepuščajo mnogo odločitev podjetjem, ali
jih pa ni. Zato je avtorica v svoje diplomsko delo vključila anketo, s katero je
poskušala ugotoviti zadovoljstvo zaposlenih z njihovimi pisarnami oziroma
delovnimi mesti v pisarni.
SANDRA KARLOVAC, mentorica Ivica Šinkovec
STRES NA DELOVNEM MESTU
[Glej povzetek]
V svojem diplomskem delu Stres na delovnem mestu sem želela
raziskati, zakaj večina delavcev in uslužbencev podjetja X
(logistika – skladišče trgovine in založništva) opiše svoj delovni
dan kot stresen.
Odgovorila sem na vprašanja, kot so; kaj je stres, kako ga
prepoznamo, kakšni so opozorilni znaki ter plati stresa. Kaj
pravzaprav razumemo kot stresni dogodek in kaj so stresorji ter kako
stres vpliva na učinkovitost na delovnem mestu. In najpomembnejše,
kako se stresu izogniti, kako ga obvladovati in kakšni so ukrepi za
preprečevanje stresa.
Prikazala sem primer zaposlenega v podjetju X, ki je pod stresom.
Opisala sem njegov delovni dan, zakaj je do stresne situacije prišlo
in kaj bi moral ta posameznik narediti, da bi se njegovo stanje
izboljšalo. Opozorila sem tudi na to, da problem stresa na delovnem
mestu ni samo problem posameznika, ampak tudi problem organizacije,
in kaj lahko organizacija (podjetje X) naredi za preprečevanje
stresa med zaposlenimi.
Zanimalo me je, kako zaposleni podjetja X obvladujejo stres v
vsakdanjiku in stres na delovnem mestu. V ta namen sem desetim
zaposlenim v podjetju X dala v reševanje dve anketi oziroma
vprašalnika, in sicer; Anketa 1: Ali ste nagnjeni k stresu? in
Anketa 2: Stres na delovnem mestu.
Zanimala me je tudi razlika med obvladovanjem stresa v vsakdanjiku
in obvladovanju stresa na delovnem mestu pri zaposlenih
(anketirancih).
Podala sem tudi svoje zaključke in mnenja o reševanju problema
stresa na delovnem mestu v podjetju X, ter katere metode lahko
podjetju X kot tudi drugim organizacijam pomagajo preprečiti stres
oziroma rešiti problem stresa zaposlenih na delovnem mestu.
TINA JANEŽ, mentor Barbara Grintal
POSLOVNO KOMUNICIRANJE-TELEFONSKI RAZGOVOR
[Glej
povzetek]
V diplomskem delu je podrobneje predstavljen proces
zaposlitvenega razgovora, ki obsega več faz. Te faze so iskanje
kandidatov, priprava na razgovor, intervju, vrednotenje dokazil in
informacij ter izbira novega sodelavca. Delo je posebej osredotočeno
na izvajanje intervjuja, saj naj bi to bila najpomembnejša faza tega
procesa. Ta faza je najbrž najbolj zanimiva, saj pri komunikaciji z
ljudmi prihaja do najrazličnejših situacij, ki nas vedno znova
presenečajo, čeprav imamo veliko izkušenj z opravljanjem
zaposlitvenih intervjujev.
Kot praktični primer je predstavljen zaposlitveni razgovor za
delovno mesto osebnega asistenta pri Društvu distrofikov Slovenije,
kjer je bila v veliko pomoč tamkajšnja socialna organizatorka.
Diplomsko delo je napisano s pomočjo metode preučevanja literature
in virov, se pravi z iskanjem informacij po knjigah, internetnih
straneh, ipd.
SILVA MRAZIĆ, mentor Marina Vodopivec
STRES NA DELOVNEM MESTU
[Glej
povzetek]
Dandanes so cenjene predvsem materialne dobrine. Živimo prehitro,
krčevito in površno. Nenehno se nam mudi in ne najdemo dovolj časa
zase. Življenje nas obrača in vrtinči, tako da sploh ne utegnemo
pomisliti, ali je takšno življenje dobro. Ne vprašamo se, kako smo
in kaj je prav za nas. Ko naše sposobnosti za obvladovanje okoliščin
niso več kos zahtevam, izzivom in nevarnostim okolja, se razvije
stres.
V svojem diplomskem delu sem skušala predstaviti stresno
problematiko delavcev, ki delajo v administraciji v zdravstvu. Namen
in cilj raziskave je bil ugotoviti, kaj pri delavcih povzroča stres,
katerim situacijam so pri svojem delu najbolj izpostavljeni in
kakšni so znaki stresa, ki jih opažajo pri sebi.
V začetku sem se osredotočila na splošno razlago stresa: kaj je
stres, kateri dejavniki ga povzročajo, kakšni so njegovi simptomi,
kakšne so posledice in faze stresa ter kateri so povzročitelji
stresa. Nato sem skušala predstaviti pojav stresa v kliničnem
okolju, kjer sem opravila raziskavo prek anketnega vprašalnika.
Sodelovalo je 40 sodelavcev, od tega 35 žensk in 5 moških.
Z raziskavo sem ugotovila oz. na podlagi preučevanega vzorca lahko
zapišem, da le 13 % zaposlenih na izbranem kliničnem oddelku dobro
obvladuje stres na delovnem mestu, vsi drugi, pa na delovnem mestu
trpijo zaradi posledic stresa; 20 % pa je celo takih, ki so že v
fazi izgorevanja. Ugotovila sem tudi, da se zaposleni sicer zavedajo
prisotnosti stresa, vendar mu namenjajo premalo pozornosti. Pomembna
ugotovitev je tudi, da se znaki stresa stopnjujejo glede na delovno
dobo, kar pomeni, da so delavci z več delovne dobe bolj podvrženi
stresu.
Vodstvu bom zato predlagala, da začne temu problemu posvečati večjo
pozornost in da občasno organizira izobraževanja na temo stres in
njegovi učinki, svojim sodelavkam in sodelavcem pa bom svetovala,
naj poskusijo svoje delovno okolje prirediti tako, da bo čim manj
stresno, in jim predstavila različne tehnike sproščanja.
december 2008
SIMONA ŠTRUS, mentor JANEZ ZAVRL
UGOTAVLJANJE DRŽAVLJANJSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE
[Glej
povzetek]
V diplomskem delu sem obravnavala temo Ugotavljanje državljanstva
v Republiki Sloveniji. Za izdelavo diplomskega dela sem vse potrebne
podatke črpala iz zakonodaje in predpisov, ki zadevajo
državljanstvo. Prav tako sem uporabila svoje znanje , ki sem ga do
zdaj pridobila na tem področju. Ker sem zaposlena na Upravni enoti
Grosuplje, sem potrebne informacije pridobila tudi od ljudi, ki
delajo na tem področju.
Glavni namen diplomske naloge bilo proučiti in poglobiti znanje na
področju državljanstva. Ugotovitveni postopki o državljanstvu so še
posebej zahtevni, saj je treba za določeno osebo upoštevati predpise
o državljanstvu, ki so veljali v trenutku njegovega rojstva do
trenutka, ko se ugotavlja njeno državljanstvo. Zato sem v svojem
diplomskem delu v prvih poglavjih predstavila obdobje pred drugo
svetovno vojno. Pridobitev in prenehanje državljanstva v
Avstro-Ogrski in kakšna je bila zakonodaja na področju državljanstva
v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V tretjem poglavju sem obravnavala obdobje po 2. svetovni vojni, ki
sem ga razdelila na zvezno državljanstvo in republiško
državljanstvo.
Nadalje sem se osredotočila na sedanjo zakonodajo, pristojnosti in
evidence. V zadnjem poglavju sem se posvetila ugotavljanju
državljanstva. Napisala sem tudi dva primera odločbe o ugotavljanju
državljanstva iz prakse.
Diplomsko delo sem končala z spoznanjem, da sem kot matičarka
zaposlena na Upravni enoti Grosuplje vedno čutila pomanjkanje
svojega znanja na tem področju. Mislim, da sem z izdelavo tega
diplomskega dela izboljšala in poglobila svoje znanje na področju
tako pomembnega osebnega statusa, kot je državljanstvo.
MARUŠKA SEVER, mentorica BARBARA GRINTAL ORGANIZIRANJE ARHIVA
[Glej povzetek]
V diplomskem delu je predstavljen pomen urejenosti arhiva ter
prednosti in pomanjkljivosti predpisanega načina arhiviranja v javni
upravi.
Arhiv je prostor, kjer se hrani dokumentarno gradivo. Arhiviranje pa
je postopek ravnanja z dokumentarnim gradivom, ko le to prispe do
arhivarja.
V prvem delu je predstavljen teoretični del diplomskega dela in se
navezuje na predstavitev Arhiva Republike Slovenije in načinov
arhiviranja. Drugi del diplomskega dela pa predstavlja praktični
del, ki je napisan na podlagi analize ankete, ki jo je avtorica
izvedla na dveh upravnih enotah.
Diplomsko delo je zaključeno z ugotovitvijo, da je arhiviranje eno
izmed pomembnih nalog pri delu z dokumentarnim gradivom,
organizacija in odločitev o načinu arhiviranja pa ključnega pomena
za preglednost, dostopnost in uporabo dokumentarnega gradiva. Tega
se zavedajo tudi zaposleni, ki delajo z dokumentarnim gradivom.
Velikokrat sem se znašla v položajih, ko sem ugotovila, da določeno
delo opravljam s težavo. Vsakič sem se vprašala, zakaj. Vprašanje me
je vodilo v raziskovanje motivacije.
V diplomskem delu se ukvarjam z vprašanji, kaj je motivacija, kako
motivirati samega sebe, in ker sem vodja sektorja tudi, kako
motivirati sodelavce.
V teoretičnem delu sem se poglobila v različne motivacijske teorije.
V trinajstih različnih motivacijskih teorijah sem raziskala, kaj
motivacija pomeni posameznim teoretikom in kaj to pomeni za
podjetja, ki te teorije prenašajo v prakso.
Empirični del je sestavljen iz ankete in motivacijske delavnice.
Anketo sem preko spleta poslala dvajsetim naključnim posameznikom,
saj sem hotela zajeti različne profile. Preko vprašalnika sem dobila
podatke, ki sem jih obdelala in dobila približen vtis, kaj
posameznike motivira in kako motivirani so le-ti v različnih
podjetjih.
Obiskala sem motivacijsko delavnico ter osebno izkusila, kaj pomeni
individualni pristop k obravnavani temi.
februar 2009
MARIJA PODRŽAJ, mentorica Marina Vodopives
STRES V VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNEM ZAVODU
[Glej povzetek]
Stres je dejavnik, ki nas spremlja celo življenje. Z njim so se
srečevali že naši predniki, z njim se srečujejo vsa živa bitja,
vendar ga vsak drugače občuti.
Današnji svet je svet velikih sprememb. Tako kot podjetja se morajo
tudi vzgojno-izobraževalni zavodi prilagajati okolju, ki ga
normativno ureja država. Za dobro opravljanje svojega dela in
ugleden obstoj v družbi se srečujemo z vedno večjimi zahtevami in
pritiski tako na delovnem mestu kot tudi v zasebnem življenju. Vseh
problemov, ki nas doletijo, ne moremo vedno rešiti. Za dobre
socialne odnose med ljudmi v organizaciji, ki so zelo zapleteni, pa
je potrebno veliko poklicnega in socialnega znanja. Spremlja nas
stres, ki pa ni vedno pozitiven, zato se moramo naučiti živeti z
njim in ga znati premagovati.
Cilj mojega diplomskega dela je bil proučiti, kakšen je stres v
vzgojno-izobraževalnem zavodu, kako deluje, kakšne so posledice
stresa in načini premagovanja. Želela sem ugotoviti, kako ga
občutijo delavci in dijaki VIZ.
Opravila sem anketo o stresu na delovnem mestu in anketo o stresu
dijakov. V hipotezah sem predvidevala, da je delovno mesto in
obiskovanje pouka v VIZ stresno, da se je zaposlenim oz. dijakom
zmanjšala odpornost proti boleznim, da skrbijo za sprostitev s
športnimi aktivnostmi. Na koncu sem predvidevala, da so dijaki in
delavci Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica zadovoljni.
Pri analizi rezultatov ankete me je presenetila ugotovitev, da si
dijaki poiščejo drugačne vrste sprostitve in šport ni ravno na prvem
mestu. To je po eni strani lahko zaskrbljujoče zaradi hitrega načina
življenja, manjše športne aktivnosti na sploh in preveč sedenja pred
računalniki ali TV-sprejemniki. Zelo pa sem se razveselila potrditve
svoje hipoteze, da so dijaki in delavci z delom na naši šoli
zadovoljni, kar se vidi tudi v sproščeni klimi, ki vlada na naši
šoli, kljub temu da se vsakodnevno srečujemo s takšnimi ali
drugačnimi oblikami stresa. Dejstvo je, da je stres lažje obvladljiv
in premostljiv, če je počutje na delovnem mestu dobro.
BARBARA SCHWARZBARTL, mentorica
Barbara Grintal
ZNAMKE IN UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ ZNAMK
[Glej povzetek]
V diplomskem delu je zajeto področje znamk, saj je v svobodnem
tržnem gospodarstvu zelo pomembno. Znamka na trgu deluje kot
sredstvo identifikacije imetnika znamke ter sredstvo komunikacije
med imetnikom znamke in uporabniki njihovih izdelkov ali storitev,
zato je poznavanje trga in zakonodaje nujno potrebno. Oglaševanje
znamk zasledimo vsak dan prek medijev, tako spoznavamo blago in
storitve posameznika ali podjetja, ki želi predstaviti novosti na
trgu. Znamka lahko predstavlja potrošniku označbo izvora blaga ali
storitve, stalno kakovost blaga ali storitve, prestižno blago.
Podjetja se morajo zato še pred registracijo znamke odločiti, kakšno
sporočilo želijo prenesti o svojem blagu ali storitvi potrošniku.
Predvsem mora pravo zavarovati investicije imetnika znamke v izdelek
in znamko. S tem namenom pravo industrijske lastnine zagotavlja
imetniku znamke izključno pravico do uporabe znamke, hkrati pa mu
zagotavlja različna sredstva, ki jih lahko uporabi, ko pride do
posegov v njegovo pravico. Brez zagotovitve monopolne uporabe znamke
imetnik znamke namreč ne bi imel motivacije za vložek v znamko, saj
bi sam nosil stroške, koristi od tega pa bi si brez večjih stroškov
lahko prisvojil vsak posnemovalec. Preprečevanje tega je cilj prava
industrijske lastnine.
Ugotovljeno je, da je spremljanje postopkov pri prijavi znamke,
zakonodaje in možnih ukrepov v primeru kršitev iz znamke pomembno za
vse imetnike pravic in za vse zainteresirane posameznike in
podjetja, ki želijo na trgu poslovati v skladu z zakonodajo in pri
tem izkoristiti pravni monopol, ki ga omogoča znamka.
april 2009
LUCIJANA ŠELIH, mentorica Barbara Grintal
ZDRAVO IN VARNO DELO V PISARNI
[Glej povzetek]
Skrb za zdravo in varno delo v pisarni je ključnega pomena in
temeljna človekova pravica. Pisarni lahko danes rečemo, da je naš
drugi dom, zato je pomembno, da se v njej dobro počutimo. Pravilno
urejeno delovno mesto je za zdravje ključnega pomena. Zelo važna je
ergonomija, zato je potrebno upoštevati ergonomska načela. Ob
neupoštevanju teh načel se lahko pojavijo številne poškodbe, katerih
posledice se pokažejo kasneje. Pomembno je da si vzamemo čas zase in
naredimo nekaj za svoje zdravje. K boljšemu počutju in sprostitvi na
delovnem mestu pripomorejo številne vaje in terapevtski pripomočki.
Pomembno je, da se zavedamo, da je zdravje naše največje bogastvo in
da pravočasno poskrbimo zanj.
ANA SANKOVIČ, mentorica Barbara Grintal
PREDNOSTI SLOVENIJE V EVROPSKI UNIJI
[Glej povzetek]
V diplomskem delu sem se osredotočila na prednosti in slabosti,
ki jih je članstvo Slovenije pridobilo ob vstopu v EU. Kljub
počasnem razvoju EU na začetku in prvotni usmeritvi si zdaj
prizadeva za mir in blaginjo, gospodarski in socialni napredek ter
spoštovanje človekovih pravic. Specifičnost današnjega življenja in
časa je velika dinamičnost in nenehno spreminjanje. V obdobju
tranzicije se je prebivalstvo Slovenije odločilo za vstop v EU in s
tem pridružitvi skupini držav, ki so bile pripravljene za odpiranje
svojih meja in širitev trga. Korak Slovenije v Evropo je bil
vsekakor pozitivni dejavnik, ki je vplival na razvoj in stanje
slovenskega gospodarstva. S povečanjem trga so se povečale tudi
možnosti za izkoriščanje produkcijskih faktorjev, pospešile so se
ključne gospodarske reforme, podjetja so dobila možnost vključevanja
v programe EU in si s tem odprla možnost izkoriščanja sredstev EU.
Ugotovljeno je bilo, da so prednosti ob vstopu v EU močno vplivale
na razvoj gospodarstva v Sloveniji, na življenje posameznika kot
tudi podjetja.
MILENA KASTELIC, mentorica SANDRA BOHINEC GORJAK
POMEN SKLADNOSTI KOMUNIKACIJE PRI DELU S STRANKAMI
[Glej povzetek]
Moje diplomsko delo je izdelano na podlagi že zbranih podatkov iz
strokovne literature in z vključevanjem izkušenj s svojega delovnega
mesta.
V svojem diplomskem delu z naslovom Pomen skladnosti komunikacije
pri delu s strankami sem podrobneje predstavila pomen komunikacije,
elemente v procesu komuniciranja in kako razdelimo komunikacijo.
Najbolj me je zanimalo, kako lahko zaznavamo nebesedno komunikacijo.
Spoznala sem, kolikšen pomen ima poznavanje nebesedne komunikacije
pri delu s strankami. Dokler se nebesedna govorica ujema z besedno,
imamo do komunikacije zaupanje. Če pa v komuniciranju zaznamo
neskladje, je dobro, da preverimo tisto, zaradi česar smo podvomili
v sogovornika.
Če želimo s stranko poslovno dobro sodelovati, se moramo potruditi
in se pri pogovoru s stranko vanjo čim bolj vživeti. Taka
komunikacija navadno obrodi pozitivne sadove. Ker pa menim, da
komunikacija ni vedno uspešna oziroma takšna, kot bi si želeli, sem
proučila, kakšna mora biti komunikacija, da je učinkovita, in kakšen
pomen ima učinkovita komunikacija pri delu s strankami.
Med nastajanjem diplomskega dela sem ugotovila, da je koristno svojo
komunikacijo ves čas izpopolnjevati, razvijati in izboljševati. Tudi
delodajalci bi se morali tega zavedati in bi morali svojim
zaposlenim omogočiti izobraževanje s področja retorike in uspešne
komunikacije.
MATEJA POTOČNIK, mentorica MARINA VODOPIVEC
MOBING – PSIHIČNO NASILJE NA DELOVNEM MESTU
[Glej povzetek]
Mobing ali šikaniranje na delovnem mestu je komunikacija polna
konfliktov med sodelavci; podrejenimi in/ali nadrejenimi. Napadena
oseba je v podrejenem položaju, izpostavljena dlje časa trajajočim
napadom. Žrtev mobinga je lahko vsakdo v delovnem razmerju, ponavadi
so to odgovorne osebe, motivirane za delo. Posledice so resne
psihosomatske motnje, ki so tudi vzrok za nenehno bolniško
odsotnost, izgubo samospoštovanja, pogoste družinske krize in drugo.
Mobing preprečimo z izboljšanjem medsebojnih odnosov, ki temeljijo
na dostojanstvu, enakih možnosti, sodelovanju in načelu
nediskriminacije. V Sloveniji še ni svetovalcev – zaupnikov, na
katere bi se žrtve lahko obrnile po pomoč, vendar je po zakonu
delodajalec tisti, ki mora zagotavljati zdravje in varnost pri delu,
zato naj bi tudi nudil pomoč in svetovanje v primerih psihičnega
nasilja. V večini držav EU ugotavljajo, da je vsaj 30% vseh delovnih
dni izgubljenih zaradi bolniških izostankov, katerih vzroki so
bolezni, ki so posledica mobinga ali šikaniranja na delovnih mestih.
Stroški gredo v milijarde evrov. Konvencija človekovih pravic
vsebuje pomembno določilo, ki v 8. členu le-te določa pravico do
spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Evropski parlament
je sprejel številne smernice, ki dajejo napotke državam članicam za
reševanje problemov v zvezi s šikaniranjem na delovnem mestu. V
Sloveniji se je s spremembami in dopolnitvami Zakona o delovnih
razmerjih uredilo področje nadlegovanja na delovnem mestu. Mobing
pomeni poseg v osebnostne pravice posameznika. Že Ustava RS v drugem
poglavju o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah določa, da
se te pravice uresničujejo neposredno na podlagi ustave, da se jim
posameznik ne more odpovedati, razen v določenih izjemnih primerih.
Med človekove pravice in temeljne svoboščine spadata tudi pravica do
osebnega dostojanstva in varnosti ter pravica do zasebnosti in
osebnostne pravice.
ANDREJA PETEK, mentorica BARBARA GRINTAL
NAČRTOVANJE KARIERE
[Glej povzetek]
V Sloveniji je še vedno malo raziskav ter literature o
načrtovanju in razvoju kariere, ki bi posamezniku pomagale in ga
usmerjale pri odločanju. Zavedati se moramo, da je treba za
učinkovito načrtovanje kariere upoštevati posameznika z vsemi
njegovimi posebnostmi (vrednote, socialne vezi, okolje, družina …),
in ne le znanje ter veščine. O karieri ljudje ne razmišljajo več le
kot o poti navzgor, ampak je vedno bolj pomembno posameznikovo
razmišljanje in njegove potrebe. Življenje je prepleteno s tremi
življenjskimi cikli (družinski, biološki in poklicni), ki pa lahko
pri načrtovanju kariere predstavljajo tudi vir težav. Diplomsko delo
vsebuje razlago kariere in njenega načrtovanja ter vprašanja, na
katera si mora posameznik odgovoriti (kako spoznati svoje želje,
sposobnosti in interese, na podlagi katerih lahko načrtuje uspešno
kariero). Načrtovanje kariere ni enostavno, saj si mora posameznik
najprej postaviti cilje in opredeliti želje, ki jih hoče doseči v
nekaj letih. Tukaj pa velikokrat nastane problem, ker veliko ljudi
ciljev v življenju nima postavljenih. Pri določanju ciljev lahko
olajšajo delo karierna sidra, saj predstavljajo notranji sistem
prepričanj in vrednot, katerim posameznik sledi tudi, ko je
postavljen pred pomembno odločitvijo v svoji karieri. Kariero se
načrtuje po korakih, zato je potrebno veliko informacij in
svetovanja. Kje in kako iščemo potrebne podatke, je razvidno iz
besedila diplomskega dela. Človek, ki načrtuje svojo kariero, je
ustvarjalnejši, osebno zadovoljnejši, njegovo delo je uspešnejše in
seveda je uspešna in produktivna tudi organizacija, v kateri dela.
BRANKA BUJIĆ, mentorica MARINA VODOPIVEC
STRES NA DELOVNEM MESTU
[Glej povzetek]
V današnjem času tisti, ki niso dovolj močni, zelo težko
preživijo. Tako doma, kakor tudi na delovnem mestu, so vsakodnevne
borbe. Ker je stres, kot nekateri pravijo, bolezen sodobnega časa,
sem se odločila, da napišem diplomsko delo na to temo, saj me to
področje zelo zanima. Na temo stres in podobne stvari sem prebrala
zelo veliko knjig, tako da sem za pisanje diplomskega dela povzela
veliko stvari iz knjig, ki sem jih prebrala in sem jih vključila v
diplomsko delo. Kot problem, ki ga bom proučevala v svojem delu, je,
kako stres vpliva na samega človeka in seveda tudi posledično na
njegovo delo. Sem mnenja, da s pravilnim načinom razmišljanja in z
dejanji lahko človek veliko doseže. V svojem delu bom predstavila,
kako se lahko boljše organiziramo na delovnem mestu in kaj lahko
storimo zase v zasebnem življenju. V raziskovalni del sem vključila
anketo, ki sem jo izvedla med zaposlenimi v podjetju Lucky Luka. S
to anketo bom prikazala, kako se posamezniki soočajo s stresom in
kako ga odpravljajo. S svojim delom bom pokazala nekaj rešitev za
posameznika, kako se lažje sooči s težavami na delovnem mestu in v
zasebnem življenju.
AJDA VRHUNEC, mentorica BARBARA GRINTAL
ORGANIZACIJSKA KLIMA V PODJETJU X
[Glej povzetek]
V diplomskem delu predstavljam stanje organizacijske klime v
podjetju Medias International d.o.o. Moj namen diplomskega dela je
podrobnejše spoznavanje organizacijske klime, njenega delovanja in
notranjih odnosov v podjetju Medias International d.o.o. V ta namen
sem v podjetju razdelila anketo oziroma vprašalnik. Rezultati ankete
so pokazali, da je organizacijska klima v podjetju zelo dobra v
primerjavi s slovensko organizacijsko klimo. Zaposleni imajo jasno
predstavo o tem, kaj se od njih pričakuje pri delu, se učijo drug od
drugega, se čutijo odgovorne za kakovost svojega dela. V
organizaciji se pogovarjajo sproščeno, prijateljsko in enakopravno.
Zaposleni se zavedajo odgovornosti za svoje delo in cenijo delo
svojih sodelavcev. Konflikte rešujejo v skupno korist in si med
seboj zaupajo. Zaposleni so zadovoljni z dosedanjim osebnostnim
razvojem. Vodja spodbuja zaposlene ter se z njimi pogovarja o
rezultatih dela. Dober poslovni rezultat se hitro opazi in je
pohvaljen. Vodje cenijo dobro opravljeno delo zaposlenih in jih
ustrezno nagradijo. Cilji organizacije so realno postavljeni in jih
zaposleni sprejemajo za svoje. Zaposleni so zavzeti za svoje delo in
so pripravljeni za dodatne naloge, kadar se to od njih zahteva.
ALBINA KOPRIVEC, mentorica MARINA VODOPIVEC
ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH NA DELOVNEM MESTU
[Glej povzetek]
Zadovoljni zaposleni so eden od dejavnikov, ki ločijo uspešne
organizacije od neuspešnih in predstavljajo konkurenčno prednost na
trgu. Organizacije dosegajo uspešnost z usklajevanjem in razvijanjem
delovnih virov, med katerimi so tudi zadovoljni zaposleni. Diplomsko
delo obravnava zadovoljstvo zaposlenih pri delu in njegov vpliv na
uspešnost organizacije. Cilj diplomskega dela je proučiti dejavnike
zadovoljstva, njihov vpliv na uspešnost organizacij in zadovoljstvo
z njimi na podlagi konkretnega primera. Vsebinsko je diplomsko delo
sestavljeno iz štirih delov. V prvem delu opredeljujemo problem, ki
ga nameravamo raziskati. Navedemo cilje, predpostavke, omejitve in
trditve diplomskega dela, pri tem pa uporabimo metodološki pristop.
V drugem delu predstavimo pomen zadovoljstva pri delu, njegov vpliv
na uspešnost organizacije in navedemo dejavnike, ki vplivajo na
zadovoljstvo zaposlenih pri delu. Pri tretjem poglavju obravnavamo
predhodne empirične raziskave v javni upravi. V četrtem poglavju
predstavimo potek raziskave, ki smo jo opravili v izbrani
organizaciji, grafično prikažemo rezultate raziskave in podamo
predloge za izboljšavo stanja.
V diplomskem delu je podrobneje predstavljen zelo razširjen in
večini znan pojem mrežni marketing (v nadaljevanju MLM) in znotraj
njega direktna prodaja ter hkrati odnos ljudi do njiju. MLM se v
svetu pojavlja že preko 50 let in kljub slabemu predznaku število
ljudi, ki se z njim ukvarjajo, ter višina zneskov prodanih
proizvodov in storitev iz leta v leto naraščajo. Prikazana je
delitev današnjega poslovnega sveta in kam je v tem svetu uvrščen
MLM. V nadaljevanju preko franšizinga pridemo do MLM ter naprej do
Evropskega kodeksa direktne prodaje. Odgovorjeno je na vprašanja,
kaj sploh je to MLM, zakaj se ljudje včlanijo vanj in zakaj jih
ogromno tudi izstopi. Obstajajo različne vrste in kategorije MLM,
podana je resnica ter trendi v MLM. Nenazadnje je predstavljeno
podjetje MLM, ki ima do potankosti oblikovan sistem, zaradi česar je
zelo uspešno in na svetovnem tržišču prisotno že od vsega začetka
MLM. Na koncu pa je v analizi ankete prikazano poznavanje in mnenje
o MLM v Sloveniji.
AIDA KUNC ARTAČ, mentorica Barbara Grintal
STRESNO DELO S STRANKAMI
[Glej povzetek]
Gotovo se je že marsikdo znašel v stresni situaciji. Z besedo
stres lahko označimo velike pritiske tako na delovnem mestu kot v
zasebnem življenju. Lahko ga označimo kot način življenja v sodobnem
času, času hitenja, nenehnih sprememb in prilagajanja. Stres
predstavlja človekov odziv na zunanje pritiske oziroma vplive.
Določeno stopnjo stresa potrebujemo za premagovanje izzivov
vsakdanjosti, previsoka stopnja stresa pa lahko povzroči pri
posamezniku neprijetne odzive, katerih posledici sta utrujenost in
slabo počutje. Zato je preprečevanje vpliva stresa ter njegovo
prepoznavanje nujno potrebno za boljši vsakdan.
V svojem diplomskem delu sem se osredotočila predvsem na stres, ki
je pogojen z dejavniki stresa na delovnem mestu, in pri tem opisala,
kako stresno zna biti delo s strankami. Stresnih situacij na
delovnem mestu je neskončno mnogo, njihov vpliv na zaposlene pa se
razlikuje od človeka do človeka.
Raziskavo sem izvedla v modni trgovini Clark. Moj temeljni cilj je
bil ugotoviti vpliv in stopnjo stresa med zaposlenimi. Na stres v
večini vpliva samo delo s strankami. Tako sem v praktičnem delu tega
diplomskega dela izvedla raziskavo v obliki ankete med zaposlenimi
in dokazala, da je prisotnost vpliva stresa v trgovinah Clark kar
velika. Najmočnejši dejavniki stresa za zaposlene so časovna
omejenost, neorganiziranost, slabi odnosi s sodelavci in nadrejenimi
ter ne nazadnje preobremenjenost z delom, se pravi sama količina
dela in samo delo s strankami, ki so dandanes vedno bolj zahtevne in
jim je potrebno posvetiti vedno več časa.
Motivacija je izrednega pomena v vseh obdobjih in na vseh
področjih človeškega življenja in je tesno povezana z vsemi
človeškimi dejanji in vsakodnevnimi opravili. Človek večino
življenja dela, zato je visoka motivacija za delo pomembna, saj
izboljša človekovo počutje in tudi ugodno vpliva na kakovost dela,
ki ga opravlja. V diplomskem delu smo želeli na podlagi teoretičnih
predpostavk o motivaciji raziskati, kakšna je motivacija zaposlenih
v podjetju PharmaSwiss d. o. o., od katerih dejavnikov je odvisna,
kako so zaposleni zadovoljni z nekaterimi dejavniki ter kakšna je
trenutna motivacija zaposlenih. Metoda, ki smo jo za raziskavo
uporabili, je bila analiza rezultatov anket in primerjava
rezultatov. Ugotovili smo, da je motivacija zaposlenih v podjetju
PharmaSwiss d. o. o. srednje visoka ter predvsem odvisna od
zanimivosti dela, plače, stimulacije in nagrad ter dobrih odnosov s
sodelavci.
Novo! Cilj izobraževalnega
programa je pridobitev višje strokovne izobrazbe za naziv
inženir/ka mehatronike Študentje/študentke si med izobraževanjem
pridobijo široko in poglobljeno strokovno-teoretično in praktično
uporabno znanje iz mehatronike.
Novo: poleg
Ljubljane odslej tudi v Portorožu!
Cilj izobraževalnega programa višjega strokovnega izobraževanja je izobraziti inženirja s strokovno-teoretičnim in praktično-uporabnim znanjem za urejanje prostora s poudarkom na načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju infrastrukture.
Novo!
Cilj izobraževalnega programa je pridobitev širokega in poglobljenega strokovno-teoretičnega in praktično uporabnega
znanja iz računovodstva.